MEDIČEJSKI VRTOVI BOBOLI

                           ”Nothing is more the child of Art than a Garden.” (Sir Walter Scott)

Kot obljubljeno, sledi še nadaljevanje oz. drugi del članka o medičejskih vrtovih v Firenzah, ki se v italijanščini imenujejo  ”Giardino di Boboli” in ki se nahajajo za Medičejsko palačo imenovano il Palazzo Pitti, ki je služila kot novo domovanje, bivališče mogočne družine Mediči. Če te zanima prebrati najprej prvi, uvodni del prispevka o Medičejskih vrtovih Boboli, si lahko ogledaš prispevek na naslednji povezavi:

https://www.facebook.com/nikica.sirkrigler/posts/10209601186613945?notif_t=like&notif_id=1473070941131069

Kot sem že zapisala sem sem to nedeljo pripeljala študentke jezikovne šole – ŠOLE TOSKANA, ki pri nas v Firenzah obiskujejo tečaj italijanskega jezika in kulture. Podrobno ponudbo tečajev italijanskega jezika, ki jih naša lingvistična šola ponuja, si sicer lahko ogledaš na naslednji spletni strani: http://www.scuola-toscana.com/:

lahko pa nas všečkaš tudi na  naši Facebook strani:  https://www.facebook.com/scuolatoscanafirenze/?fref=ts . 

Čudovita izkušnja nam še kako stoletje nazaj ne bi bila dostopna, saj so imeli vse do druge polovice 17. stoletja pravico do vstopa v vrtove Boboli samo Medičejci. Šele ko je Medičejce nasledila družina Lorena, ki se je tudi naselila v Palači Pitti, je park postal dostopen tudi za javnost. 

Medičejski vrt Boboli je veliko več kot zgolj čudovit park  – pravzaprav je pravi muzej pod milim nebom, ravno tako kot osrednji fiorentinski trg, Piazza della Signoria. Ja, Firence se ponašajo z velikim številom muzejev na prostem, in eden izmed najveličastnejših je zagotovo ta zeleni dragulj, v katerem se tesno prepletata Umetnost in Narava  izoblikovan zopet izpod rok-Medičejcev. Če znamo prisluhniti veličastnim, gigantskim kiparskim skulpturam vidimo, da nam znajo povedati marsikatero zgodbo o tej dinastiji, ki je za seboj pustila za vselej neizbrisan pečat.

Giardino Boboli je eden izmed največjih, najbolj prostranih, elegantnih vrtov primerkov italijanskega vrta na svetu. Renesansa, ki se je rodila prav v mestu Firenze, ni zaobjela samo vseh klasičnih umetnosti (slikarstva, kiparstva, arhitekture, itd. ), temveč sta se preporod antičnega duha in usmerjenost v tostranstvo odrazila celo v hortikulturi – umetnosti urejanja vrrtov.

                                 

                              EGIPČAN iz 15. stoletja pr.Kr. V GRŠKO- RENESANČNEM ANFITEATRU….

Ko iz Palače Pitti vstopimo v Giardino di Boboli, nas takoj ob vhodu pričaka pravi gršk-renesančni anfiteater, delo arhitekta Tribolija, ki je prva zanimiva točka, ki nas pričaka ob vhodu iz Palače Pitti. Po njegovi smrti je delo nadaljeval arhitekt Bartolomeo Ammanti, ki je tudi arhitekt Neptunovega vodnjaka, ki se nahaja na glavnem fiorentinskem trgu ”Piazza della Signoria” (katerega sem že podrobno predstavila v enem izmed prejšnjih prispevkov).

Prav na sredini anfiteatra se nahaja egipčanski obelisk, ki ga je davnega leta 1788 nadvojvoda Pietro Leopoldo di Lorena naročil preseliti iz Medičejske vile, ki se nahaja v Rimu, v Firenze! Še veliko časa za tem je ohranjal svoj renome, saj je bil edini egipčanski obelisk v Toskani in je bil povrh vsega eden izmed najstarejših spomenikov v tej sicer renesančni pokrajini.

Egipčanski obelisk je namreč še iz leta 1500 pred Kristusom!  Naj pripomim, da obeliski izvirajo iz Egipta, od koder so jih 13 prenesli v Rim. Skoraj vsi stojijo pred cerkvami, med drugim pred Petrovo katedralo in pred Lateransko palačo, takratno stanovanje papežev. Pozneje so jih vplivni možje (Napoleon, itd.) poslali na različne konce sveta – Pariz, London, New York, … in seveda med njimi niso smeli manjkati niti – kdo pa drug kot Medičejci! 🙂

Grško-renesančni anfiteater ima obliko konjske podkve in je bil zgrajen v vzpetini, iz katere so nekoč izkopavali kamen imenovan ”pietra forte’‘, ki je služil za gradbeni material Palače Pitti. Tukaj so si Medičejci krajšali čas in se zabavali ob gledanju gledaliških iger in dramskih uprizoritev.

Konico anfiteatra, zgornji predel prvega dela vrta, krasi prav poseben mitološki prebivalec – Neptun, bog morja, ki skupaj z ostalimi morskimi figurami – naiadami, tritoni, tvori Neptunovo Fontano, ki je še eno prečudovito kiparsko delo Giambologne. 

Neptuna je Giambologna upodobil na skalnem grebenu v trenutku, ko usmerja 3-zobno bodalo, da bi z njo ujel ribo. Zaradi nenavadne oblike bodala, ki spominja na vilico, so tudi njemu Fiorentinci nadeli poseben vzdevek ”Forchetta” ali ”Vilica” v prevodu (ne gre pozabiti, da so prečudovito Neptunovo fontano na Piazzi della Signoria prebivalci Firenz despektivno poimenovali ”Biancone’‘, zaradi ogromne količine belega marmorja, ki ga je Ammanati pri tem porabil).

                                       ”Sisters are Different Flowers from the Same Garden.”

 

 

Na vrhu vrta nas pričaka še ena prelepa ženska skulptura – gre za upodobitev soproge Francesca I dei Mediči (sina Cosima I di Medici in Eleonore di Toledo) imenovane Giovanna d’Austria. 

Kip iz belega marmorja in pozlačenega brona je leta 1608 izklesal Giambologna v spomin na nekdanjo nadvojvodino (granduchessa), ki je svoje življenje nesrečno končala ko je noseča padla po stopnicah v tem svojem domovanju pri samo 32 letih (kip naj bi sprva stal na fiorentiskem trgu San Marco). Še danes obstajajo namigovanja o tem, da naj bi jo po stopnicah  porinil njen soprog, Francesco I di Medici, s katerim sta imela samo 4 otroke, ki je po njeni smrti lahko končno sklenil poroko iz ljubezni (in ne iz političnih razlogov kot z vojvodino iz Avstrije)  s svojo dolgoletno ljubico – Bianca Capelli  iz Venecije. 

               

                         POMARANČEVCI , LIMONOVCI in MANDARINOVCI ZA DEKORACIJO…

Toskana v poletnih mesecih trpi zaradi soparne vročine, vendar tudi zime niso nič manj neprijazne in utrujajoče, saj ima tipično kontinentalno podnebje. Zato je še toliko bolj zanimivo samo dejstvo, da so bili Medičejci prvi v Toskani, ki so kot veliki ljubiutelji agrumov, le-te  v svojih vrtovih nasadili in gojili izključno kot sredstvo ornamentike. 

Takšno okrasno rastlinje je bilo daleč najbolj eksotično, saj agrumi zaradi  omenjenih ostrih in mrzlih zim v Toskani nič kaj radi ne uspevajo. Da bi limonovce obvarovali pred neprijaznimi zimami, so jim zagotovili primerno zimsko zatočišče v pokritih stavbah, ki nosijo tudi ustrezno, posebno ime – ‘‘limonaie’‘.  Agrumi, ki krasijo Medičejske vrtove, še danes predstavljajo in veljajo za najpomembnejšo zbirko agrumov v Evropi. 

Vhod v Giardino di Boboli je iz Palače Pitti, ki se nahaja na istoimenskem trgu – Piazza de’ Pitti; tukaj je mogoče kupiti tudi vstopnico za obisk zelenega srca Firenz: za otroke pod 15 letom starosti je vstop brezplačen (ravno tako kot prebivalci mesta Firenz) medtem ko je za odrasle vstopnica 10 eur. Park zapre vrata za svoje obiskovalce ob 20h, zadnji vstop je tako možen še eno uro pred zaprtjem.  

                                                                                  Lep podrav iz Giardina Boboli in iz Šole Toskana,

                                                                                                          Nika Sirk Rigler, Scuola Toscana