MOST SANTA TRINITA ali NAJLEPŠI MOST PO MNENJU FIORENTINCEV (Scuola Toscana)

 

ŠOLA TOSKANA PRIPOVEDUJE ZGODOVINO MESTA PREK SVOJIH MOSTOV – MICHELANGELOV MOST SANTA TRINITA

Tekom stoletij Fiorentinci tekom stoletij nikakor niso pozabile, kako je bila Arno vselej neločljivo povezana z rojstvom in z razvojem mesta, pravzaprav z njegovo celotno zgodovino – tako v dobrem kot v zlem. Na tisočem je Arno nudila delo za preživetje – dovolj je samo, da pomislimo na težaško delo izkopovalcev peska (članek, ki si ga mimogrede lahko ogledaš na naslednji povezavi, https://italianinitaly.wordpress.com/2016/07/26/aprender-italiano-en-una-excursion-con-el-barco/) ali pa na dejstvo, da je predstavljala najkrajšo pot, povezavo mesta z obalo oz. morjem.

arno2.jpg

Arno 

arno 8.jpg

Ponte Santa Trinita v ozadju, viden iz Ponte Vecchia

Tako kot je Arno tekla, tako so tudi čez njene bregove rasli mostovi. Vendar tolikokrat kot je reka dala življenje, tolikokrat ga je tudi vzela: dolg je spisek poplav, poplav, ki so z rušilno močjo in Neptunovo jezo ničkolikokrat proušile rečne jeze, nasipe, mostove in za seboj pustile na stotine žrtev, poškodbe cerkva, muzejev in umetnostnih del.

14516436_10209807614134504_7507212805051767135_n

Mimogrede, letos Firenze obeležujejo 50 letnico od zadnje grozovite poplave, ki se je zgodila leta 1966, tako da so temu dogodku v spomin letos priredili raznorazne projekte, dogodke, razstave, med drugim tudi razstavo starih fotografij, ki dokumentirajo omenjeno tragedijo. Razstava fotografij v Nacionalni knjižnici imenovani Biblioteca Pietro Thouar na trgu Piazza Tasso je ena izmed teh, katero sem obiskala tudi jaz s študentkami Šole Toscana. Spodaj prilagam nekaj slik, ki obeležujejo poplavljene Firenze. 

unnamed

Arno leta 1966

arno9.jpg

Razstava v knjižnici Pietro Thouar

Danes je mogoče po Arno pluti s turističnimi barčicami ”renaioli”, s katere si je možno ogledali Firenze e edinstvene perspektive in s katero smo se odpravili tudi študentje ŠOLA TOSKANA. Če želiš biti tudi ti del te izkušnje, ki ja vsaj nam ostala v najlepšem možnem spominu, te vabim, da si ogledaš ponudbo tečajev italijanskega jezika, ki jih nudi naša šola in se nam pridružiš pri spoznavanju in odkrivanju Firenz in njene (umetnostne) zgodovine:

http://www.scuola-toscana.com/

http://www.scuola-toscana.com/italian-language-courses/italian-and-art.php

Vsi.png

Študentje Scuole Toscana na izletu z barčico po reki Arno

Most Santa Trinita, ki ga je Ammanatti dal zgraditi po načrtih Michelangela Buonarottija je bil razglašen za enega izmed najlepših arkitekturnih del, mostov tako v Italiji kot na svetu.  Jtudi danes najstarejši most z elipsastimi arkadami / oboki na svetu, ki  v sebi prav ta skriva nešteto zgodb. Njegove linije, ki so tako preproste, tako enostavne, a hkrati tako neverjetno elegantne, da mu jih zavidajo in posnemajo mostovi, ki so zrasli na vseh koncih sveta in ne samo v Italiji. 

Ponte Vecchio.jpg

Ponte Santa Trinita v ozadju, viden iz Ponte Vecchia (jaz in študentka iz Južne Afrike)

Pešce – turiste in domačine, kočijaže, avtomobile in vespe, ki drvijo čez njega prijazno pozdravljajo z ”buongiorno” in ”buonasera” Štrije letni časi. Mi ne verjamete?

carraiaiaia.jpg

Na vsakem izmed štirih vo galov mostu se vzdiguje en renesančni spomenik – alegorije štirih letnih časov, ki so bile nameščene na most leta 1608. Poletje in jesen ter zima in pomlad še danes ohranjajo praznujejo in ohranjajo spomin na še eno Medičejsko poroko – poroko Cosima II. z Marijo Magdaleno iz Avstrije. Pietro Francavilla, Taddeo Landina in Giovanno Caccini so hiteli klesati marmor v čast omenjene ceremonije.
Če si alegorične skulpture ogledujemo iz reke Arno, se zdi, da s pogledom venomer sledijo veslaču, renaiolu. 
Ko jih je priznani renesančni arhitekt Bartolomeo Ammannati, ki je po Michelagelovih načrtih most tudi zgradil, namestil na most je med drugim vzel v obzir in študiral celo rečni tok.

arno11.jpg

Pogled iz mostu Santa Trinita na Arno in Lungarno ob sončnem zahodu

Danes mineva 72 let od osvoboditve Firenz med Drugo svetovno vojno, ob umiku Nemcev leta 1944. Vendar še prej, z noči iz 3. na 4. avgust istega leta, so Nemci pognali v zrak mostove čez reko Arno z namenom, da bi skušali zaustaviti napredek nasprotnih sil. Poleg izjemne tragedije za človeštvo, je vojna pomenila tudi resnično tragedijo za zgodovinisko, umetnostno-kulturno dediščino, ki še danes živi v spominu Fiorenticev in Italijanov. V zrak so pognali vse razen Ponte Vecchia, katerega je Hitler v zadnjem času odločil zavarovati, ohraniti in zaščititi, saj bi njegovo uničenje predstavljalo preveliko umetnostno-kulturno dediščino….

santa trinita.jpg

Porušenje mostu med 2.svetovno vojno..

Čeprav se je Arno tokrat odločila prizanesti Mostu Santa Trinita, saj mu je vendarle za 4 stoletja prizanesla poplave, pa se mu nasprotno ni odločil prizanesti Hitler. In s tem so potonili tudi Štrije letni časi. Saj vendarle niso imeli več nobenega razloga za praznovanje. V povojnem obdobju je Fiorentinec Luigi Bellini sklical in oblikoval poseben svet za projekt imenovan: ”Kako in kje je nekoč stal most Santa Trinita” ali v italijanščini: ‘‘Come era e come era”, ki si je kot že samo ime izdaja prizadeval za njegovo rekonstrukcijo. Slednja je bila leta 1952 zaupana v roke arhitektu Riccardo Giydulich in inžinirju Emilliu Brizziju.

Rekonstruiran most je bil otvorjen 16. marza 1958, pri čemer su uporabili originalni kamen, originalne kose materiala, ki so ležali v globini reke Arno. Na svoje mesto so bile postavljene tudi Štiri alegorije letnih časov, ki so bile prav tako potegnjene iz dna reke. Vendar nikakor niso uspeli najti ”Glave Alegorije Pomladi” – ”Teste di Primavera”.

primavera.jpg

Primavera v sončnem zahodu

Tako  v 60. letih prejšnjega stoletja Bellini razpiše nagrado v vrednosti  50. 000 lir nagrade za tistega, ki bo našel izgubljeni del. In po 17 letih iskanja, so bili ravno ”renaioli” tisti, ki so jo našli, navsezadnjo so bili tisti, ki so reko najbolj poznali in bili tekom zgodovine z njo najbolj povezani.

arno.jpg

Ponte Santa Trinita

Tri leta je svet pisal o tem dogodku – čast je pripadala 26 mladeniču po imenu Timoteo Lucaroni, po poklicu renaiol ali izkopovalec peska, ki jo je 1961 našel v bližini mosta Ponte Vespucci. Od tedaj naprej so Štrije letni časi zopet skupaj.

Biblioteca Gallerie Degli Uffizi poseduje eleganten, v usnje vezan ”dosier”, ki je edinstven rokopis, ki hrani vse izrezke iz takratnih časopiov, časnikov, letakov, fotografij, ki pripovedujejo dogodivščino lova na zaklad.

primaber.jpg

Naj omenim še zadnjo posebnost, dekoracijo tega mostu – na njegovem pročelju se lahko opazujejo rogovi kozoroga, ki so znameniti simbol Cosima I. de’ Medici, zakaj 9. januarja 1569 je postal vojvoda Toscane. Januar, kateremu vlada zoodiakalni simbol kozorog je vzel za svoj drugi rojstni mesec, simbolično novo rojstvo, nov preporod. Cosimo I dei Medici je bil sicer rojen junija, tako da je njegovo prvotno astrološko znamenje rak. Rak in kozorog, še posebej njegovi rogovi so postali postali neizogiben del arhitekturnih, slikarskih in kiparskih stvaritev, ki simbolizirajo in ohranjajo spomin na veličastno zgodovinsko figuro Cosima I de’ Medici.

Ko smo se se s Šolo Toskana odpravili na izlet z barčico po reki Arno, smo imeli priložnost občudovati z edinstvene perspektive tudi dve ogromni ovnovi glavi, ki s sredine pročelja mostu gledata navzdol proti rečni gladini. Oven je namreč bojevnikov, vojščakov simbol, simbolizira bojevniški duh. in je tako tukaj postavljen z namenom, da straži, opazuje eventualne grožnje in nevarnosti, ki so prihajale od zunaj in ogrožale mesto Firenze.

Most.jpg

Prva ovnova glava je obrnjena proti Ponte Vecchiu, proti Casentinu – od tam so od nekdaj prihajale grožnje, poplave reke Arno (kot sem omenila so vsi mostovi ,kjer danes stoji omenjen most Santa Trinita izgubili bitko proti poplavam med leti 1333 in 1557), medtem ko je druga ovnova glava obrnjena proti Ponte alla Carraia, ki prav tako s pogledom strmi nekam daleč, proti rečni strugi oz. dolini, od koder so prihajale grožnje iz morja, natančneje iz Pisa. Oven naj bi tako strašil Pisane, ki so pluli po reki Arno, saj je bila Pisa zgodovinska sovražnica mesta Firenz. Stari renaiol nam je tudi zaupal, da se je še danes med ljudmi ohranil sarkastičen pregovor, ki se glasi: ”Meglio un morto in casa che un pisano all’uscio”, kar v prevodu pomeni: ”Bolje mrtvec v hiši kot Pisanec na vhodnih vratih.”  🙂

megla.jpg

Študentje Šole Toskana na izletu z barčico po reki Arno

ponte-v

Razgled na Ponte Vecchio iz Mostu Santa Trinita

Če te je opis Mostu pritegnil, te za konec vabim, da si ogledaš še naslednji del članka, v katerem sem prav tako združila dragocene informacije, ki mi jih je Šola Toskana tekom moje Erasmus prakse ter tečaja Umetnostne zgodovine posredovala o Mostu Santa Trinita in ki si ga lahko ogledaš na spodnji povezavi: 

https://italianinitaly.wordpress.com/2016/09/22/sola-toskana-pripoveduje-zgodbe-mostov-cez-arno-michelangelov-most-santa-trinita/ .

                                                                                                                                    Lep pozdrav iz Firenz,

Nika Sirk Rigler,

Erasmus študentka na jezikovni šoli ŠOLA TOSKANA

arno7

Ja, avtorica članka in slik 🙂

arno3.jpg

Arno – med Ponte Vecchiom in Ponte Santa Trinita

arno10.jpg

Razstava ob 50.obletnici poplave -septembra 2016

OGLED SONČNEGA ZAHODA S TRGA ”PIAZZALE MICHELANGIOLO” S ŠOLO TOSKANA

 PANORAMSKI TRG ”PIAZZALE MICHELANGIOLO”

Danes bom nekaj besed namenila veličastnemu trgu imenovanemu ”Piazzale Michelangelo”, fiorentinski terasi, do katere se študentje Šole Toscana prav vsak dan znova ob poletnih večerih povzpnejo in iz nje občudujejo prečudovit sončni zahod. Drznila bi si reči, da so si jo izbrali za svojo najljubšo zbirno točko in da je to poleg tipične ”apericene” njihova najljubša oblika druženja. Kako tudi ne, saj se pod to panoramsko teraso razprostirajo celotne Firenze in vsakič znova -kot bi bilo prvič- so vsi pogledi usmerjeni v spektakel narave, ko sonce tik pred koncem dneva obarva Firenze v tople barve, nad nebom nad njimi pa izriše celoten Giottov barvni spekter…

zahod.jpg

yaho4

Obvezna turistična točka je obiskana in nič kaj manj priljubljena tudi s strani domačinov, Fiorenticev. Do fiorentinske terase vodi nešteto poti, avtubus številka 12 in 13, vendar sama vsekakor prisegam na vzpon po 441 stopnicah, s katerih se lahko zavije tudi v ”Giardino delle Rose” ali ”Vrt Vrtnic” v italijanščini, kjer spomladi zacveti na stotine vrtnic vseh možnih sort.

14237747_10209603790799048_4165511090276884565_n.jpg

441 stopnic do Piazzale Michelangelo

Giardino 3.jpg

Giardino delle Rose  🙂

13886400_10153552962550771_522720671990139133_n.jpg

Če si tudi ti želiš biti del te edinstvene izkušnje te vabim, da si ogledaš spletno stran jezikovne šole – Šole Toskana ter se vpišeš na kakšen tečaj italijanskega jezika, saj boš med izjemno pestro ponudbo zagotovo našel tudi nekaj zase:

 http://www.scuola-toscana.com/. 

POKLON MICHELANGELU BUONAROTTIJU 

Panoramska terasa nad Firenzami… posvečena največjemu umetniku vseh časov – Michelangelu Buonarottiju, renesančnemu slikarju, arhitektu in predvsem – kiparju. Tako, kot v Baziliki Santa Croce tri Umetnosti, tri muze – Arhitektura, Slikarstvo in Kiparstvo objokujejo umetnikovo smrt, tako se tudi celotne Firenze poklanjajo največjemu živečemu umetniku. Kako tudi ne, saj brez njega Firenze ne bi bile to, kar so danes… načrtoval, sprojektiral in oblikoval je precejšen del Firenz pod naročilom družine Medici, tako da ne bomo nič pretiravali, če bi zibelko renesanse imenovali tudi ”Michelangelove Firenze.”

musa4

Grobnica Michelangela Buonarottija v Baziliki Santa Croce – ob straneh 3 Alegorije; muza Slikarstva, Kiparstva in Arhitekture, ki objokujejo umetnikovo smrt

Če te zanima vedeti kaj več o Baziliki Santa Croce – Panteonu italijanskih velikih osebnosti (kjer počivajo Galileo Galilei, Michelangelo Buonarotti, Giorgio Vasari, Niccolò Machiavelli,…), si lahko prebereš dva članka, ki sm ju spisala na to temo: 

https://italianinitaly.wordpress.com/2016/08/29/basilica-santa-croce-la-vecina-de-la-escuela-toscana/ 

https://italianinitaly.wordpress.com/2016/08/29/basilica-santa-croce-la-vecina-de-la-escuela-toscana/

Začetek zgodovine trga sega v ne tako daljno leto 1869, letnica, ki je za Firenze izrednega pomena, saj je bilo mesto v tistem času prestolnica Italije. Leta 1864 se je namreč italijanska vlada odločila prestaviti svoj sedež iz Torina v Firenze in tako je mestu za kratek čas pripadala izjemna čast – funkcija glavnega mesta Italije vse do leta 1871. In osrednji trg glavnega mesta Italije je arhitekt Giuseppe Poggi oblikoval in posvetil njihovemu umetniku ter ga originalno poimenoval ”Piazzale Michelangiolo”. 

Ta-isti arhitekt je sicer zadolžen za precejšen razvoj in obnovo Firenz v 19. stoletju, ki je mestu narisal nov obraz, porušeno je bilo srednjeveško mestno obzidje iz 13. stoletja, oblikoval je predel ob reki imenovan ”Lungarno” ter po pariškem zgledu so se stkale ulice, ki usmerjajo ljudi in nagovarjajo avtomobile, naj se povzpnejo do fiorentinske terase, od koder se vidijo vsi bližnji toskanski griči, Fiesole, ob lepem vremenu pa celo zasneženi Apenini. Tukaj poteka tudi najpomembnejša panoramska cesta imenovana ”Viale dei Colli”, ki nas popelje mimo še ene prečudovite cerkve imenovane ”La Chiesa di San Miniato” in Medičejske vile ”Forte Belvedere”, ki ležita le nekaj metrov stran od trga in katerih ogled ti vsekakor tudi toplo priporočam! 

Glede na to, da je trg posvečen najslavnejšemu umetniku, je temu primerno okrašen tudi z dvema kopijama njegovih najpomembnejših del, ki jih hranijo Firenze (Rim se seveda po svoje ponaša z Buonarottijevim zakladom), s katerima je dosegel svetovno slavo ter se za vse večne čase zapisal v zgodovino.

medici.jpg

Šola Toskana na ogledu Medičejskih grobnic v cerkvici San Lorenzo

IMG_7525.JPG

Capele medicee di Buonarotti

Prav na sredini trga se vzdiguje kopija Davida iz brona, ob njegovem vznožju pa statuete Medičejskih grobnic (le tombe medicee), katerih originali počivajo v cerkvici San Lorenzo. Spomenik so na noči 25. junija 1873 na vrh griča pripeljali s pomočjo 18 volov. Davidov kipa zavzema priviligirano pozicijo, z vrha griča opazuje in občuduje Firenze, ki se razprostirajo pod njim – Baziliko Santa Croce, Palazzo Vecchio, Duomo, Ponte Vecchio & Ponte Santa Trinita, Arno, … Chiesa di San Lorenzo, Gallerio degli Uffizi in še in še bi lahko naštevala znamenitosti, nad katerimi bdi Davidov kip.  In ob njegovih nogah, prav tako kot v omenjeni Medičejski cerkvici ležijo že zgoraj omenjene štiri kopije najslavnejših upodobitev, alegorij Dneva in Noči. Originalna dela so za razliko od kopij narejena iz dragocenega belega marmorja iz Carrare. 

14021497_1205343199485870_5305226827979201456_n.jpg

Piazzale Michelangelo in Davidov kip na sredini

Arhitekturna in gradbena dela trga so se vlekla več let in se nazadnje zaključila leta 1985, ko je terasa končno postala dostopna za javnost. Priznani arhitekt Giuseppe Poggi (kateremu je med drugim posvečen trg, ki leži prav pod ”Piazzalom Michealangelo”, zraven Mostu San Niccolo) je zaslužen tudi za prečudovito teraso oziroma Loggio v neoklasičnem umetniškem slogu. Mimogrede, neoklasicizem je oznaka za zahodnoevropski umetnostni slog (1770-1830), ki se je razširil po vsej Evropi kot nasprotje kičastemu baroku, ter znova uveljavil čiste, ravne, preproste linije. Idejni projekt terase – neoklasične loggie, je bil sprva zamišljen kot muzej na prostem – podoben temu, ki ga lahko opazujemo v vsem poznani gotski Loggi dei Lanzi na osrednjem fiorentinskem trgu – Piazza della Signoria. Razlika bi bila zgolj ta, da bi Poggijeva Loggia pod milim nebom gostila le Michelangelova dela…

14317400_1232293513457505_5419455522330947391_n.jpg

Omenjena ideja se potem vendarle ni uresničila, namesto tega je na tem mestu tekom let zrasla elegantna panoramska kavarna, ki danes svojim klientom ponuja odličen ”pompelmo rosso”, ”cappuccino” ali ”spaghette” z razgledom nad Michealangelove Firenze. Temu seveda so primerno zaosljene tudi cene – kolikor sem imela priliko izkusiti so prav tukaj tudi najvišje, vendar menim, da si je vsaj enkrat tudi to potrebno privoščiti.

Family.jpg

Prav z letošnjim 14. februarjem je celoten trg prepovedal dostop avtomobilov in ukinil parkirne prostore, in kakor se na ta dan spodobi so nato organizirali prireditev, na katero so povabili pare iz vsega sveta, da so si na trgu Piazzale Michalangelo izmenjali najbolj romantičen in najlepši poljub na svetu. Sedaj je tako vseh 7.700 kvadrnih metrov rezerviranih zgolj za poulične umetnike, stojnice, začasne razstave, koncerte, sejme in druge raznorazne evente namenjene fiorentinski kulturi in obrti… in seveda za malo morje ljudi, ki na panoramskih stopnicah pričakuje veličastni sončni zahod in opazuje kako se dan prevesi v noč, tik zatem, ko sonce potone v .. Arno.

soncni-zahod

zahod1.jpg

Panoramski razgled, ki si ga vsak večer ogledujemo študentje Šole Toskana

yaho4.jpg

50 odtenkov sončnega zahoda 

razglednica

Lep pozdrav iz Michelangelovih Firenz, 

NIKA SIRK RIGLER,

ŠOLA TOSKANA

familz2.jpg

Me & my sister (:

familz.jpg

Lana 🙂

IMG_7532.JPG

..jaz..avtorica članka in slik v Medičejskih kapelah  (:

MOST SANTA TRINITA ali NAJLEPŠI MOST PO MNENJU FIORENTINCEV (Scuola Toscana)

ŠOLA TOSKANA PRIPOVEDUJE ZGODOVINO MESTA PREK SVOJIH MOSTOV – MICHELANGELOV MOST SANTA TRINITA

Tekom stoletij Fiorentinci tekom stoletij nikakor niso pozabile, kako je bila Arno vselej neločljivo povezana z rojstvom in z razvojem mesta, pravzaprav z njegovo celotno zgodovino – tako v dobrem kot v zlem. Na tisočem je Arno nudila delo za preživetje – dovolj je samo, da pomislimo na težaško delo izkopovalcev peska (članek, ki si ga mimogrede lahko ogledaš na naslednji povezavi, https://italianinitaly.wordpress.com/2016/07/26/aprender-italiano-en-una-excursion-con-el-barco/) ali pa na dejstvo, da je predstavljala najkrajšo pot, povezavo mesta z obalo oz. morjem.

arno2.jpg

Arno 

arno 8.jpg

Ponte Santa Trinita v ozadju, viden iz Ponte Vecchia

Tako kot je Arno tekla, tako so tudi čez njene bregove rasli mostovi. Vendar tolikokrat kot je reka dala življenje, tolikokrat ga je tudi vzela: dolg je spisek poplav, poplav, ki so z rušilno močjo in Neptunovo jezo ničkolikokrat proušile rečne jeze, nasipe, mostove in za seboj pustile na stotine žrtev, poškodbe cerkva, muzejev in umetnostnih del.

Mimogrede, letos Firenze obeležujejo 50 letnico od zadnje grozovite poplave, ki se je zgodila leta 1966, tako da so temu dogodku v spomin letos priredili raznorazne projekte, dogodke, razstave, med drugim tudi razstavo starih fotografij, ki dokumentirajo omenjeno tragedijo. Razstava fotografij v Nacionalni knjižnici imenovani Biblioteca Pietro Thouar na trgu Piazza Tasso je ena izmed teh, katero sem obiskala tudi jaz s študentkami Šole Toscana. Spodaj prilagam nekaj slik, ki obeležujejo poplavljene Firenze. 

unnamed

Arno leta 1966

arno9.jpg

Razstava v knjižnici Pietro Thouar

Danes je mogoče po Arno pluti s turističnimi barčicami ”renaioli”, s katere si je možno ogledali Firenze e edinstvene perspektive in s katero smo se odpravili tudi študentje ŠOLA TOSKANA. Če želiš biti tudi ti del te izkušnje, ki ja vsaj nam ostala v najlepšem možnem spominu, te vabim, da si ogledaš ponudbo tečajev italijanskega jezika, ki jih nudi naša šola in se nam pridružiš pri spoznavanju in odkrivanju Firenz in njene (umetnostne) zgodovine:

http://www.scuola-toscana.com/

http://www.scuola-toscana.com/italian-language-courses/italian-and-art.php

Vsi.png

Študentje Scuole Toscana na izletu z barčico po reki Arno

Most Santa Trinita, ki ga je Ammanatti dal zgraditi po načrtih Michelangela Buonarottija je bil razglašen za enega izmed najlepših arkitekturnih del, mostov tako v Italiji kot na svetu.  Jtudi danes najstarejši most z elipsastimi arkadami / oboki na svetu, ki  v sebi prav ta skriva nešteto zgodb. Njegove linije, ki so tako preproste, tako enostavne, a hkrati tako neverjetno elegantne, da mu jih zavidajo in posnemajo mostovi, ki so zrasli na vseh koncih sveta in ne samo v Italiji. 

Ponte Vecchio.jpg

Ponte Santa Trinita v ozadju, viden iz Ponte Vecchia (jaz in študentka iz Južne Afrike)

Pešce – turiste in domačine, kočijaže, avtomobile in vespe, ki drvijo čez njega prijazno pozdravljajo z ”buongiorno” in ”buonasera” Štrije letni časi. Mi ne verjamete?

carraiaiaia.jpg

Na vsakem izmed štirih vo galov mostu se vzdiguje en renesančni spomenik – alegorije štirih letnih časov, ki so bile nameščene na most leta 1608. Poletje in jesen ter zima in pomlad še danes ohranjajo praznujejo in ohranjajo spomin na še eno Medičejsko poroko – poroko Cosima II. z Marijo Magdaleno iz Avstrije. Pietro Francavilla, Taddeo Landina in Giovanno Caccini so hiteli klesati marmor v čast omenjene ceremonije.
Če si alegorične skulpture ogledujemo iz reke Arno, se zdi, da s pogledom venomer sledijo veslaču, renaiolu. 
Ko jih je priznani renesančni arhitekt Bartolomeo Ammannati, ki je po Michelagelovih načrtih most tudi zgradil, namestil na most je med drugim vzel v obzir in študiral celo rečni tok.

arno11.jpg

Pogled iz mostu Santa Trinita na Arno in Lungarno ob sončnem zahodu

Danes mineva 72 let od osvoboditve Firenz med Drugo svetovno vojno, ob umiku Nemcev leta 1944. Vendar še prej, z noči iz 3. na 4. avgust istega leta, so Nemci pognali v zrak mostove čez reko Arno z namenom, da bi skušali zaustaviti napredek nasprotnih sil. Poleg izjemne tragedije za človeštvo, je vojna pomenila tudi resnično tragedijo za zgodovinisko, umetnostno-kulturno dediščino, ki še danes živi v spominu Fiorenticev in Italijanov. V zrak so pognali vse razen Ponte Vecchia, katerega je Hitler v zadnjem času odločil zavarovati, ohraniti in zaščititi, saj bi njegovo uničenje predstavljalo preveliko umetnostno-kulturno dediščino….

santa trinita.jpg

Porušenje mostu med 2.svetovno vojno..

Čeprav se je Arno tokrat odločila prizanesti Mostu Santa Trinita, saj mu je vendarle za 4 stoletja prizanesla poplave, pa se mu nasprotno ni odločil prizanesti Hitler. In s tem so potonili tudi Štrije letni časi. Saj vendarle niso imeli več nobenega razloga za praznovanje. V povojnem obdobju je Fiorentinec Luigi Bellini sklical in oblikoval poseben svet za projekt imenovan: ”Kako in kje je nekoč stal most Santa Trinita” ali v italijanščini: ‘‘Come era e come era”, ki si je kot že samo ime izdaja prizadeval za njegovo rekonstrukcijo. Slednja je bila leta 1952 zaupana v roke arhitektu Riccardo Giydulich in inžinirju Emilliu Brizziju.

Rekonstruiran most je bil otvorjen 16. marza 1958, pri čemer su uporabili originalni kamen, originalne kose materiala, ki so ležali v globini reke Arno. Na svoje mesto so bile postavljene tudi Štiri alegorije letnih časov, ki so bile prav tako potegnjene iz dna reke. Vendar nikakor niso uspeli najti ”Glave Alegorije Pomladi” – ”Teste di Primavera”.

primavera.jpg

Primavera v sončnem zahodu

Tako  v 60. letih prejšnjega stoletja Bellini razpiše nagrado v vrednosti  50. 000 lir nagrade za tistega, ki bo našel izgubljeni del. In po 17 letih iskanja, so bili ravno ”renaioli” tisti, ki so jo našli, navsezadnjo so bili tisti, ki so reko najbolj poznali in bili tekom zgodovine z njo najbolj povezani.

arno.jpg

Ponte Santa Trinita

Tri leta je svet pisal o tem dogodku – čast je pripadala 26 mladeniču po imenu Timoteo Lucaroni, po poklicu renaiol ali izkopovalec peska, ki jo je 1961 našel v bližini mosta Ponte Vespucci. Od tedaj naprej so Štrije letni časi zopet skupaj.

Biblioteca Gallerie Degli Uffizi poseduje eleganten, v usnje vezan ”dosier”, ki je edinstven rokopis, ki hrani vse izrezke iz takratnih časopiov, časnikov, letakov, fotografij, ki pripovedujejo dogodivščino lova na zaklad.

primaber.jpg

Naj omenim še zadnjo posebnost, dekoracijo tega mostu – na njegovem pročelju se lahko opazujejo rogovi kozoroga, ki so znameniti simbol Cosima I. de’ Medici, zakaj 9. januarja 1569 je postal vojvoda Toscane. Januar, kateremu vlada zoodiakalni simbol kozorog je vzel za svoj drugi rojstni mesec, simbolično novo rojstvo, nov preporod. Cosimo I dei Medici je bil sicer rojen junija, tako da je njegovo prvotno astrološko znamenje rak. Rak in kozorog, še posebej njegovi rogovi so postali postali neizogiben del arhitekturnih, slikarskih in kiparskih stvaritev, ki simbolizirajo in ohranjajo spomin na veličastno zgodovinsko figuro Cosima I de’ Medici.

Ko smo se se s Šolo Toskana odpravili na izlet z barčico po reki Arno, smo imeli priložnost občudovati z edinstvene perspektive tudi dve ogromni ovnovi glavi, ki s sredine pročelja mostu gledata navzdol proti rečni gladini. Oven je namreč bojevnikov, vojščakov simbol, simbolizira bojevniški duh. in je tako tukaj postavljen z namenom, da straži, opazuje eventualne grožnje in nevarnosti, ki so prihajale od zunaj in ogrožale mesto Firenze.

Most.jpg

Prva ovnova glava je obrnjena proti Ponte Vecchiu, proti Casentinu – od tam so od nekdaj prihajale grožnje, poplave reke Arno (kot sem omenila so vsi mostovi ,kjer danes stoji omenjen most Santa Trinita izgubili bitko proti poplavam med leti 1333 in 1557), medtem ko je druga ovnova glava obrnjena proti Ponte alla Carraia, ki prav tako s pogledom strmi nekam daleč, proti rečni strugi oz. dolini, od koder so prihajale grožnje iz morja, natančneje iz Pisa. Oven naj bi tako strašil Pisane, ki so pluli po reki Arno, saj je bila Pisa zgodovinska sovražnica mesta Firenz. Stari renaiol nam je tudi zaupal, da se je še danes med ljudmi ohranil sarkastičen pregovor, ki se glasi: ”Meglio un morto in casa che un pisano all’uscio”, kar v prevodu pomeni: ”Bolje mrtvec v hiši kot Pisanec na vhodnih vratih.”  🙂

megla.jpg

Študentje Šole Toskana na izletu z barčico po reki Arno

ponte-v

Razgled na Ponte Vecchio iz Mostu Santa Trinita

Če te je opis Mostu pritegnil, te za konec vabim, da si ogledaš še naslednji del članka, v katerem sem prav tako združila dragocene informacije, ki mi jih je Šola Toskana tekom moje Erasmus prakse ter tečaja Umetnostne zgodovine posredovala o Mostu Santa Trinita in ki si ga lahko ogledaš na spodnji povezavi: 

https://italianinitaly.wordpress.com/2016/09/22/sola-toskana-pripoveduje-zgodbe-mostov-cez-arno-michelangelov-most-santa-trinita/ .

                                                                                                                                    Lep pozdrav iz Firenz,

Nika Sirk Rigler,

Erasmus študentka na jezikovni šoli ŠOLA TOSKANA

arno7

Ja, avtorica članka in slik 🙂

arno3.jpg

Arno – med Ponte Vecchiom in Ponte Santa Trinita 

arno10.jpg

Razstava ob 50.obletnici poplave -septembra 2016

 

 

ŠOLA TOSKANA PRIPOVEDUJE ZGODBE MOSTOV ČEZ ARNO – MICHELANGELOV MOST SANTA TRINITA

MICHELANGELOV MOST SANTA TRINITA

Ponte Vecchio je nedvomno eden izmed 10 najbolj znanih mostov v Evropi in na Svetu… in temu primerno je kot najprepoznavnejši simbol Firenz tudi obiskan. Na njem se gnetejo pisane množice turistov, tako da se nemalokrat zamislim, koliko časa bo še preteklo, preden se no pod težo gneče ljudi, kočij, zlatarn, pouličnih umetnikov sešibil v reko Arno…kolikokrat se je tudi prej v preteklosti.

arno7

Resda je most osupljive lepote, vendar le redkokateri Fiorentinec in pravi Italijan se bo ob poletnih večerih odločil sprehoditi čez njega, saj je tam vendarle precej težko občutiti pristni utrip mesta in mirnost ter spoštovanje, ki nas prevzame v bližini reke Arno. Arno, ki je začetek in konec vsega, saj je prav reka omogočila, da se je tukaj v prazgodovini rodilo in nastanilo življenje. Življenje, ki ga je ničkolikrat tudi grozovito vzela s svojimi razbesnjenimi poplavami. 

14516436_10209807614134504_7507212805051767135_n

Ponte Santa Trinita

Arno1.jpg

Šola Toskana na izletu z barčico po reki Arno

Danes je mogoče po Arno pluti s turističnimi barčicami ”renaioli”, s katere si je možno ogledali Firenze e edinstvene perspektive in s katero smo se odpravili tudi študentje ŠOLA TOSKANA. Če želiš biti tudi ti del te izkušnje, ki ja vsaj nam ostala v najlepšem možnem spominu, te vabim, da si ogledaš ponudbo tečajev italijanskega jezika, ki jih nudi naša šola in se nam pridružiš pri spoznavanju in odkrivanju Firenz in njene umetnostne zgodovine: 

http://www.scuola-toscana.com/

 http://www.scuola-toscana.com/italian-language-courses/italian-and-art.php.

Arno.jpg

SCUOLA TOSCANA – La gita con barca sull’ Arno

PonteVecchio1

Jaz, avtorica članka in slik

Kljub temu je nad njeno rjavo strugo tekom zgodovine zraslo 7 mostov: Ponte alle Grazie, Ponte Vecchio & Corridoio Vasariano, Ponte Santa Trinita, Ponte alla Carraia, Ponte A. Vespucci, Ponte alla Vittoria, Ponte all’Indiano. Izmed teh vsaj dva kotirata med najlepše in najpomembnejše na svetu in danes bom nekaj besed namenila mostu, ki mogoče ob vseh žarometih usmerjenih na Ponte Vecchio ostaja malce v senci in navsezadnje je tako tudi prav.

trinita1.jpg

Arno

Če se sprehodimo le en most zahodno od Ponte Vecchia, se pred nami vzpenja še en renesančni arhitekturni dragulj Firenz – Ponte Santa Trinita imenovan tudi Novi Most (Ponte Vecchio = Stari Most), ki je bil nemalokrat uradno počaščen z nazivom ”najlepši most v Firenzah in najelegantnejši most na svetu”.

arno12.jpg

Most – Ponte alla Carraia viden iz Mostu Santa Trinita 

Je eden izmed najlepših možnih kotičkov Firenz in idej kako zaključiti večer – s sladoledom v roki iz bližnje ”Gelateria Artiginale” po imenu Carraia (kot ene izmed najbolj znanih domačih sladoledarn) – do omenjenega mostu, od koder je mogoče opazovati sosednji Ponte Vecchio ali pa na drugi strani kako sonce potone v Arno in še bolj poudari okreno barvo s katere so pobarvane Firenze. In njeni mostovi.

Ponte V..jpg

Most Ponte Vecchio v ozadju, viden iz Mostu Santa Trinita (& moja sestica 😛 )

Začnimo pri začetku, pri imenu; Santa Trinita ali v italijanščini Sveta Trojica aludira na trojno božanstvo in čeprav naj bi bila pravilna izgovorjava te besede Trinità ( z naglasom na zadnjem zlogu), pravi Fiorentinci namesto tega pri izgovorjavi poudarijo prvi i -Trinita, kar naj ne bi nakazovalo na lingvistično deformacijo, marveč na ostanke latinščine (enako velja tudi za izgovorjavo istoimenskega Trga in Bazilike Santa Trinita). 

view of the Ponte Santa Trinita from the Ponte Vecchio in Florence, Italy - M and V Life So Far:

Šola Toskana in Most Santa Trinita

Most Santa Trinita je tretji najstarejši most in med seboj povezuje dva pomembna trga – Piazza Santa Trinita in Piazza de’ Frescobaldi oziroma ulico, na kateri so zrasli najprestižnejši hoteli in dragi butiki imenovano Via Tornabuoni ter drugim bregom reke Arno. Prvi most, ki je bil sicer na tem mestu zgrajen daljnega leta 1252 je bil še iz lesa in je svoje ime prevzel po bližnji cerkvici – Chiesa Chiesa della Santa Trinita, vendar se je le 7 let zrušil v Arno, saj ni utrpel teže množice, ki je iz njegovega lesenega poda spremljala sprektakel, ki se je odvijal na reki. Mostovi, ki so ga nasledili v naslednjih stoletjih so prav tako utrpeli nepopravljivo škodo zaradi že omenjenih destruktivnih poplav reke Arno. Zadnja med njimi leta 1557 je most dobesedno besno pogoltnila.

Risultati immagini per ponte santa trinita firenze

Šola Toskana in Most Santa Trinita

Ni naključje, da je v tistem obdobju vladala v Firenzah družina Mediči, ki seveda ne bi obstala kar 500 let na oblasti in se zapisala v človeško zgodovino kot ena izmed najmogočnejših dinastij na svetu, če se ne bi čutila kos zoperstaviti samim silam narave. Navsezadnje je sedaj na svoji strani sedaj imela boga morja, rek, oceanov in vseh voda na Zemlji – Neptuna, mogočno dvignjen v fontani krasi osrednji fiorentiski trg, Piazza della Signoria in ki svoj oster pogled usmerja proti rivieri.

toda1.jpg

Rimskega boga morja Neptuna je iz prestižnega belega marmorja izklesal Ammanati, ki ga je sam Cosimo I dei Medici zadolžil za to delo in najpomembnejši predstavnik družine Mediči je zgleda začutil, da ima Ammanati vendar takšen talent in dar, da njegove renesančne kiparske stvaritve očarajo in ukrotije celo sicer neukrotljive vodne sile. Bartolomeo Ammanati je tako po načrtih Michelangela Buonarotija in prošnji Cosima I’ de Medici zgradil nov – veličasten most, z namenom, da bi povezal dve pomembni ulici, ki sta se vili vsaka na svojem rečnem bregu – Via Tornabuoni in Via Maggio, kjer so si dom postavile pomembne plemiške družine, med katerimi so bili seveda tudi pripadniki Medičejskega dvora.

11374565_415543235299992_28866424_n

.. s Šolo vsak ogled zaključimo v kakšni odlični in znani Gelateriji – najraje imamo Gelaterio della Carraia 🙂

Vse do prvih desetletij 19. stoletja se je na mostu in bližnji Majski ulici odvijal tradicionalni sejem ”razmajanih kišt”, kjer so revni rokodelci ali majhni trgovci postavili stojnice iz lesa, katere so služile za sušenje obleke in rjuh z majhnimi grelniki. Ammanatti je most zgradil v samo dveh letih -1567 -1569 in svet je bil bogatejši za še en mojstrski Michelangelov arhitekturni podvig, saj je Most Santa Trinita utelešenje najvišje arhitekturne elegance. Jtudi danes najstarejši most z elipsastimi arkadami / oboki na svetu.

Ponte.jpg

Ujet je med dvema slavnima sosedoma – Pontem Vecchio ali Starim mostom na zahodu in Ponte della Carraia na vzhodu. Michelangelo si je pri načrtovanju Novega mostu zamislil moderno linijo iz treh arkad – tehniko, ki je sicer svet še ni poznal, sam pa jo je vpeljal v prakso in z njo dosegel še eno svetovno slavo pri oblikovanju Medičejskih grobnic, ki so danes eden izmed najbolj varovanih draguljev na svetu. S taisto tehniko je obdaril tudi stopnišče v javni, državni knjižnici na trgu Piazza San Lorenzo imenovani Biblioteca Medicea Laureaniziana (katero je sicer med drugim tudi v celoti sam načrtoval).

Michelangelo.jpg

Michelangelo Buonarotti

Ta linija je bila v njegovem času, času pozne resesanse nepopisna inovacija, saj je že naznanjala in predčasno utelešala smernice kasnejšega baroka, tako da je takoj ob zaključku gradbenih del Most zaslovel s svojo ekstremno elegantnostjo zaradi modernega dizajna obokov. Tri arkade oz. trije oboki imajo obliko verižnice ali v nearhitekturnem žargonu – obliko viseče verige, ki izredno spominja na parabolo, vendar se od nje matematično močno razlikuje (japp, dovolj matematike 😛 ). Zgrajen je bil iz istega materiala kot vse ostale zgradbe v tistem času – iz kamna imenovanega pietra forte, ki ovija Firenze v značilno rumenkasto rjavo barvo.

Ariete.jpg

Sedaj pa se le hitro vpiši na kakšen tečaj iz naše bogate ponudbe in odkrivaj in spoznavaj z nami Firenze tudi ti! 🙂

Pozdrav iz Michelangelovih Firenz

Nika Sirk Rigler,

SCUOLA TOSCANA

carraia.jpg

Jaz, avtorica članka in slik (z mostom Ponte alla Carraia v ozadju) 

IMG_7391.JPG

Most Santa Trinita med poplavo leta 1966

 

S ŠOLO TOSKANO ODKRIVAMO SKRIVNE KOTIČKE MESTA FIRENZ – ”IL CORRIDOIO VASARIANO”

IL CORRIDOIO VASARIANO 

Firenze je mesto neštetih skrivnosti in skrivnih detajlov… turisti se sprehajajo mimo njih, ne da bi jih kdaj opazili in spoznali, čeprav v sebi skrivajo zanimive zgodbe in zgodovino. Ves svet pozna najpomembnejše turistične točke mesta Firenz: Ponte Vecchio, Palazzo Vecchio, Basilico Santa Croce, Duomo – Katedralo Santa Maria del Fiore z veličastno kupolo Brunelleschi…. ter  seveda najstarejšo galerijo umetnosti na svetu –  Gallerijo degli Uffizi. A le redkodko pozna eno izmed najznamenitejših in najpomembnejših skrivnih kotičkov Firenz – skrivni hodnik družine Mediči imenovan Corridoio Vasariano, ki je povezoval (oz. povezuje) njuni dve domovanji oz. palači – Palazzo Vecchio in Palazzo Pitti.

Če se tudi ti želiš z nami potepati po fiorentinskih ulicah in spoznavati skrivnosti tega mesta, skrivnosti, ki jse ih načeloma navadni turisti ne zavedajo, in ki ti jih znajo zaupati le naši profesorji, ki so ne samo izkušeni učitelji italijanskega jezika, marveč tudi magistri in doktorji Umetnostne Zgodovine, državni turistični vodiči ter pravi Fiorentinci, ti svetujem, da obiščeš našo spletno stran – Jezikovne Šole Toskana na osrednjem trgu Santa Croce in si prebereš koristne informacije o jezikovnih tečajih italijanskega, španskega in celo japonskega jezika ( informacije so zaenkrat dostopne v ang jeziku, v slovenščino bodo prevedene v kratkem.):

http://www.scuola-toscana.com/ .

SOLA

Študenti ŠOLE TOSKANA …na destni strani, rumena stavba – zgoraj nad njo poteka Corridoio Vasariano

Corridoio Vasariano je izjemno arhitekturno renesančno delo, projekt arhitekta Giorgia Vasarija, ki je eden izmed najpomembnejših arhitektov 15.- 16. stoletja, ki sta stoletji renesanse. Zgrajen je bil leta 1565 na prošnjo Cosima I de’ Medici, ki je skrivni prehod namenil kot poročno darilo svojemu sinu Francescu I de’Medici, ki se je poročil z vojvodinjo iz Avstrije – Giovanno d’Austria. Hodnik je Giorgio Vasari sprojektiral in zgradil v zgolj 5 mesecih, in sicer od februarja 1565 do decembra istega leta, saj se je v mrzlem decembru tistega leta praznovala njuna poroka in je moral biti tako nared za njun poročni dan.

Gruppo1.jpg

Šola Toscana in Corridoio Vasariano desno zgoraj – Katerina prof. umetnostne zgodovini druga spodaj iz desne proti levi, ki vodi šolsko aktivnost ”Skrivnosti Firenz”

Naj kot zanimivost omenim, da so si premožne in bogate, vplivne družine v tistem času ob pomembnih dogodkih podarjali kot darila – kiparska dela, fontane (Neptunov vodnjak npr), slike (npr. Primavera od Botticellija je ena izmed njih) in navsezadnje tudi – Hodnike! Skrivni prehod je omogočil, da sta se mladoporčenca lahko na svoj poročni dal v miru sprehajala in proslavlja svoj dan, stran od radovednih oči Fiorentincev. Poleg tega je Hodnik omogočal tudi varen, miren, skrivni prehod skriven prehod med njihovo prvim domovanjem, ki je bila Palazzo Vecchio (ki se nahaja na osrednjem fiorentinskem trgu, Piazza della Signoria) in njihovim drugim domom – Palazzo Pitti.

corridoio

Spalnica Eleonore di Toledo v Palazzo Vecchio in vhodna vrata v Corridoio Vasariano

Corridoio Vasariano se vije nad strehami in ulicami strogega mestnega jedra, in čeprav je njegova dolžina 950 metrov, se tudi marsikateri Fiorentinci še danes tega ne zavedajo in opazijo prehoda, ki poteka nad njihovimi glavami. Kljub temu, da sta bili Medičejski bivališči oddaljeni slab km, pa se Medičejci po hodniku načeloma niso sprehajali, temveč so ga prečkali v t.i. carrozzelli, majhen vozu, ki je bil primeren za 2 osebi.

Primarni namen Corridoia Vasariana je torej, da povezuje 3 pomembne rezidence družine Mediči: Palazzo Vecchio, kje se hodnik začne (natančneje v spalnici Eleonore di Toledi, soproge Cosima I de’ Medici) in kjer je danes vhod vanj strogo zavarovan in bujno zastražen z varnostniki, saj je vstop in ogled hodnika prepovedan, nato se nadaljuje v Gallerio degli Uffizi ter  konča v Palači Pitti.

Lana mi.jpg

Zgoraj na sliki zelena spalnica nadvojvodine Eleonore di Toledo, soproge Cosima I dei’ Mediči v palači – Palazzo Vecchio – ja, njena najljubša barva je bila zelena 🙂

Na njegovih stenah visijo – tako kot v Galeriji degli Uffizi – pomembna slikarska in kiparska dela, ki ponovno dopolnjujejo umetniško dediščino brezmejne vrednosti Firenz, čeprav so nekatera izmed njih tekom 2. svetovne vojne utrpela nepopravljivo škodo. Najpomembnejša značilnost Vasarianovega hodnika je ta, da poleg številnih umetnin, ki so shranjene v njehovi notranjosti in zaradi dejstva, da je delo tudi samo po sebi neprecenljivi arhitektuni spomenik, omogoča dvignjeno pozicijo nad starim mestnim jedrom, strogim centrom Firenz in se dotika oz. poteka skozi vse najpomembnejše fiorentinske stavbe.

              Corridoio Vasariano na sliki spodaj desno, viden iz Galerije degli Uffizi

Vasariano.jpg

Hodnik ima poleg omenjenega še varnostno funkciji, saj je Cosimo I dei’ Medici, najpomembnješi in najvplivnješi predstavnik omenjene dinastije, je Hodnik dal zgraditi najverjetneje tudi zaradi takratne politične situacije, ki je bila precej nestabilna.

Hodnik je eden izmed najpomembnješih svetovnih primerov renesančnega arhitekturnega sloga; tako kot je Antonio Gaudi pomemben za modernistično Barcelono, Jože Plečnik za modernistično Ljubljano, Schinkel za klasicistični Berlin, je Giorgio Vasari ime, ki si ga je v Firenzah vendarle potrebno zapisati v spomin in ga dodati na seznam po Michelangelo, saj brez njega ne bi bilo Firenz, kot jih poznamo danes.

img_0678

Corridoio Vasariano – desno zgoraj na sliki, ko naredi prehod iz Palazze Vecchio (v ozadju) v Galerijo degli Uffizi

V času 2. svetovne vojne je dal Benito Mussolini ukazal hodniku dodati par oken, iz katerih je lahko Hitler občudoval iz najeltinejše lokacije Ponte Vecchio v vsej svoji veličini in lepoti. In ravno med zaprtimi stenami skrivnega Medičejskega hodnika je Hitlerja lepota Ponte Vecchia tako presunila, tako ganila, da je ukazal, da mora Ponte Vecchio ostati nepoškodovan in nedotaknjen med drugo svetovno vojno. Njegovo okrušenje bi pomenilo preveliko izgubo za svetovno umetniško in kulturno dediščino… o Ponte Vecchiu bom raje kdaj drugič namenila par besed, za sedaj velja poudariti zgolj dejstvo, da se Corridio Vasariano vleče tudi nad samim srednjeveškim mostom in prečka reko Arno.

Ponte V..jpg

Giorgio Vasari je ob izgradnji hodnika predvidel majhna okenca na stenah hodnika, ki so gledala na reko Arno in na uličice in ceste Firenz. Vendarle posebnost teh oknc je v tem, da čeprav so to majhne špranje se odlikujejo po izjemni akustiki, saj so Medičejci in njihovi stražarji, varnostniki, uslužbenci, služničad…slišali vse, kar so se ljudje na cestah pogovarjali. Ni malo primerov o tem, kako so jih zasačili, ko je kdo izmed meščanov opravljal mestne gospode – in to opravljanje so plačali z lastnim življenjem.

Iz tega tudi izvira pridevnik oz. ime ”skrivni” hodnik – saj je le-ta bil skrivni v tem pomenu, da ljudje na ulicah niso nikdar vedeli, kdaj se kateri izmed Medičejcev sprehaja po hodniku in prisluškuje njihovim pogovorom.

V istem času, ko je bil zgrajen Corridoio Vasariano so bili odstavljeni tudi mesarji, ki so takrat zasedali Ponte Vecchio. Neznosen smrad mesa in rib se seveda ni mogel širiti po tako veličastnem renesančnem hodniku! Cosimo I de’ Mediči jih je tako nagnal na drugo stran centra, njihove pozicije pa so zasedle zlatarne in draguljarne, ki še dandanes zaznamujejo podobo Ponte Vecchia.

pONTE VECH.jpg

Da je Giorgio Vasari lahko postavil uresničil projekt, ki si ga je zadal, je moral podreti marsikatero oviro na svoji – podreti – v dobesednem pomenu besede, saj so morale biti porušene neštete hiše, stolpi oz. (hiše-stolpi), ki so stala na začrtani poti. Skorajda vse družine so privolile in spoštovale odredbo Medičejcev z izjemo družine Mannelli, ki se je temu ukazu odločno zoperstavila in svojega domovanja ni želela porušiti. Tako je Giorgio Vasari vendarle načrt malce priredil in na drugi strani Ponte Vecchia, kjer se le-ta zaključi in kjer stoji hiša-stlop ( casa-torre) Mannelli, hodnik naredi omajhen ovinek okoli omenjenega bivališča in ga tako pusti nepoškodovanega.

spodaj na sliki:Casa -Torre Mannelli, kjer je lepo vidno kako hodnik okoli nje naredi ovinek ..

corridoio2.jpg

Po Galleriji degli Uffizi, Ponte Vecchiu, casi-torre Manneli, stolp prečka tudi cerkev, ki stoji le nekaj metrov stran od Ponte Veccia in ki nosi ime Chiesa di Santa Felicità. Še danes se lahko vidi, kako je na zadnji steni omenjene cerkve vgrajen majhen hodnik-balkonček, ki je zagrnjen z zeleno zaveso, izza katere so lahko Medičejci zopet skrivno prisostovali pri Sveti maši in uživali priviligirano pozicijo, saj se navsezadnje tako tudi niso mešali z navadnimi, mestnim in kmečkim slojem prebivalstva. Tudi na Ljubljanskem gradu je to izredno lepo vidno, saj so bili prostori srednjeveške (!) grajske kapelice prav tako strogo ločeni in namenjeni različnim slojem prebivalsva.

Risultati immagini per chiesa santa felicita firenze

Chiesa Santa Felicità in Corridoio Vasariano v ospredju

Corridoio Vasariano se zaključuje z dvema izhodoma v Palazzi Pitti, ki je služilo kot novo domovanje družine Mediči, ko jim je Palazzo Vecchio postal pretesen in prestar. Eden izmed izhodov se konča prav v Jami Buontalenti znotraj Giardina di Boboli, katerega sem podrobno opisala v prejšnjih dveh prispevkih, ki si ju lahko ogledaš na spodnjih dveh spletnih naslovih, če te seveda zanima izvedeti kaj več o tem prelepem, veličastnem Medičejskem vrtu: 

https://italianinitaly.wordpress.com/2016/09/02/nedeljski-popoldan-v-medicejskih-vrtovih-boboli-s-solo-toskana/

https://italianinitaly.wordpress.com/2016/09/06/medicejski-vrt-boboli-zeleno-srce-mesta-firenz-sola-toskana/

Mesto Firenze skriva še na tisoče in tisoče podobnih skrivnosti, ki postanejo privlačne še posebej za tiste, ki se želijo izogniti klasičnim turističnim točkam, panoramskim razgledom. Predvsem pa pritegnejo tiste, ki se v mestu že prav dobro znajdejo in se sčasoma prično zanimati za skrivne detejle, ki so nekoliko skriti očem in katerih nikdar ne zmanjka. Tako imaš prav vsakič znova razlog in izgovor, da se nekoč ponovno vrneš nazaj in se izgubiš med tistimi še neraziskanimi ulicami na drugem bregu reke Arno…

Nika.jpg

Jaz, avtorica članka in fotografij

Lep pozdrav iz Medičejskih  FIRENZ,

NIKA SIRK RIGLER, SCUOLA TOSKANA

Corridoio.jpg

Corridoio2.jpg

Galerija.jpg

Gallerija degli Uffizi in Corridoio Vasariano, ki poteka v spodnjem delu

             ESCUELA TOSCANA CUENTA LA HISTORIA DE PERSEO SOSTENIENDO LA CABEZA DE MEDUZA

 

Existe una ciudad en el mundo, donde la antiguedad mitologíca greca mezclandose con la romana se vierte con el tiempo presente, donde los mitos y las figuras de antica Grecia y Roma todavía no permanecen solamente en los libros en forma de cuentos y recuerdos, sino todavía forman parte de la vida cotidiana. Es Florencia, una encrucijada del mundo antico y la actualidad modernizada, que no ha permitido caer en olvido este mundo mágico, otorgando una vez más la inmortalidad a los inmortales; deidades greco-romanas. Entre aquellos se encuentra tambíén Perseo sostenieno la cabeza de la Meduza de Gorgona, a quién hemos visitado también los estudiantes de la Scuola Toscana y quíén nos contó su historia.

Si también tu estás interesado en vagabundar por las calles fiorentinas y escuchar lo que están susurando los estatuas renacentistas en la Loggia en la Piazza della Signoria, te invito que vayas con nosotros inscribiéndote primero en uno de nuestros archiinteresantes cursos, ofrecidos por nuestra escuela – SCUOLA TOSCANA:

http://www.scuola-toscana.com/sp/Esta vez hemos admirado la estatua renacentista ”Perseo de Cellini” que fue expuesta en Loggia en el año 1554, después de que su escultor, Benvenuto Celllini la había creado para Cosimo I de’Medici en 1545.

Piazza della Signoria e Loggia 

Perseo es según la mitología griega un semidios, ya que es hijo de Zeus, il Dio de Olimpo y de la mortal Dánae. Según cuentan, un oráculo había enunciado a rey de Argos – llamado Acrisio, que moriría a manos de su proprio niento, porque este mismo lo mataría. Para prevenir la predicción, Acrisio encerró a su hija Dánae en una torre de bronce impediendo que tuviera relación con algún hombre. El llorar inconsolable de Dánae había oído el rey de los dioses – Zeus, que se transformó en una lluvia de oro que estaba cayendo desde el decho de su cárcel de oro y la dejó embarazada. La princesa Danáe dió luz a Perseo y aunque su padre no creía que su concepción habiá sido inmaculada, divina, arrojó Danáe y su recién nacido Perseo al fondo del mar en un cofre de madera. Al ver esto, Zeus ordenó a Poseidon, el dios del mar o Neptuno en mitologia romana que tranquilizara el Mar para que la madre y el hijo sobrevivieran y alcanzaran la costa de la pequeña isla en el mar Egeo llamada Sérifos.

Risultati immagini per perseo de cellini

Scuola Toscana y Perseo de Cellini en la Loggia en la ”Piazza della Signoria”

En esa isla gobernaba el rey Polidectes y su hermano Dictis recogió a la mujer y su bimbo, al que criaría como si fuera su proprio hijo. Pero,… como seguramente habria dicho Poseidon a Dánae: ”En calma el mar no creas, por sereno que lo veas; si, las cosas se complicaron, ya que Polidectes se enamoró de Danáe. Estaba convencido de que el joven Perseo podría impedir, obstacular sus planes y por esto querria deshacerse de él, planificando una estrategia. Hizo creer a todo el mundo que pretendía conquistar a la princesa Hipodamía y pidió a los isleños que cada uno le entragara una donación, que a su vez lo podría regalar a la princesa Hipodamia. Polidectos aceptó como presentes los caballos de otros habitantes de la Isla, pero no los de Perseo, porque este le había prometido que le trajese la cabeza de la Meduza Gorgona como le había prometido.

En la mitología griega Medusa (en griego antiguo significa ‘guardiana’, ‘protectora’) era un monstruo ctónico femenino, que convertía en piedra a aquellos que la miraban fijamente a los ojos y que tenía los serpientes en vez de cabello.

12301279_724021227699292_1711879655_n

Meduza di Caravaggio en la Galeria de los Uficios que hemos visitado con la SCUOLA TOSCANA

Uffizzi.jpg

SCUOLA TOSCANA en la Galeria de los Uficios

Perseo partío en el camino, guiado por los dioeses Atena y Hermes, en busca de las hijas de Forcis, llamadas las grayas, que eran las hermanas de las Gorgonas. Las Grayas eran tres ancianas que tenían solo un ojo y un diente para las tres y se los prestaban entre sí. Perseo les robó el ojo y el diente y, a cambio de devolverselos, las obligó a revelar dónde vivían las ninfas.

Risultati immagini per perseo de cellini

Encontrado las ninfas, de ellas obuvo un zurrón mágico en el que podría guardar la cabeza de Medusa, unas sandalias rápidas y el casco de Hades, que volvía invisible a quien lo llevara puesto. Además, recibió de Hermes la hoz de Hades de acero, con la que podria cortar la cabeza de Medusa. También  Atena le donó un escudo brillante como un espejo.

Risultati immagini per neptuno y perseo di medusa piazza della singoria

la hoz que Hades prestó a Perseo

Armado de estos objetos, Perseo logró contrabandearse en la morada de las Gorgonas, que como las Grayas, eran hijas de Forcis. Mientras estaban dormidas las Gorgonas, Perseo se acercó a ellas. Atena guió la mano de Perseo que además usó como espejo el escudo de bronce que le había prestado la diosa para ver a Medusa sin mirarla directamente. Así, Perseo alcanzó a cortar la cabeza de la Gorgona, de la que nacieron el caballo alado Pegaso y el gigante Crisaor. Esteno y Euríale, las hermanas inmortales de Medusa, buscaron a Perseo pero no puderion encontrarlo porque el casco de Hades lo hacía invisible.

Risultati immagini per perseo de cellini

Al llegar a Etiopia Perseo encontró a Andrómeda encadenada a una roca: la habían esclavizado allí sus priopios padres, los reyes Cafeo y Casiopea, para que fuera devorada por un monstruo marino, Ceto, que había sido enviado por los dioeses como castigo porque su madre Casiopea se había jactado de ser más bella que las nereidas. La pareja solo se vería libre del ese monstruo marino Ceto si les ofrecieron a su hija en cambio. Perseo quedó seducido de Andrómeda y decidió liberarla; mató al monstruo con su espada y pidió la mano de la princesa a Cefeo y Casiopea.

Durante el banquete de bodas de Perseo y Andromeda, llegó el tio paterno de ella, que era a la vez también su prometido. Comenzó una batalla en la que Perseo mató a muchos, pero al ver la inferioridad numérica de su banda, no tuvo más remedio que empelar la cabeza de Medusa para convertir en piedra a Fineo y a sus complices. Perseo y Andrómeda lograron finalmente casarse y llegaron a tener siete hijos: los varones Perses, Alceo, Heleo, Méstor, Esténelo y Electrión, y una hija llamada Gorgófone. Desgraciadamente, Andrómeda enfermó y murió, y Atena la alzó en el cielo y lo convirtió en una constelación que lleva su nombre.

Después Perseo regresó a Sérifos; allí su madre Danáe y su nuevo martido Dictis se habían refugiado en un templo del acosamiento de Polidectes. Perseo se presentó ante Polidectes y ante toda su corte, sacó la cabeza de Medusa y se la mostró a él y a toda concurrencia, que quedaron petrificados. Después hizo a Dictis rey de Sérifos, devolvió a Hermes las sandalias aladas y el zurrón con el casco a Hades. Perseo, entonces utilizaba su cabeza como arma, hasta que se la dio a la diosa Atenea para que la pusiera en su escudo.

Después Perseo decidió regresar a Argos junto con su madre Dánae y su mujer Andrómeda. Sin embargo, Perseo no era solo un héroe y rey, sino también un excelente atleta, que solía participar también en los juegos de deporte en otros reinos. Así dedidió recibir la invitación del rey de Larisa que se competiera en pruebas combinadas atléticas. Perseo de verad acudió a esos juegos y participó en el lanzamiento de disco. Desgraciadamente lo hizo con tan mala fortuna que golopeó a su espectador en la audiencia, que era precisamente su abuelo, Acrisio. El disco lo golopeó directamente en la cabeza matándolo. Al fin y al cabo, la profecia al fin se cumplió.

Debido a esta muerte accidental, Perseo no quiso seguir gobernando en Argos, aunuqe ahora era su legítimo reino. Con el primo de Dánae que era rey de Tirinto llamado Megapentes, interacmbió el reino: Megapentes se convirtió en rey de Tirinto y Megapentes de Argos.

HASTA PRONTO,

NIKA SIRK RIGLER, SCUOLA TOSCANA

Nika in Lana.jpg

Yo, la autora del artículo con mi hermanita delante el Perseo de Cellini en la Loggia 🙂

LAS 3 MEJORES HELADERÍAS SEGÚN ESCUELA TOSCANA

 

                                 LOS SABORES PINTORESCOS DE LOS HELADOS

Escuela Toscana cada día organiza las actividades extraescolares para sus cursantes que transcurren por la tarde o por la noche, y siempre las pequeñas excursiones por la ciudad son más fáciles de seguir, porque sabemos que nuestra meta es alguna heladería artesanal fiorentina. Allí los alumnos y los profesores saboreamos un grandeee…cremosoo…pintoresco…fresco….blando…”gelato italiano”. Ahora os aconsejo donde podéis gozar los mejores helados en Florencia revelando las 3 mejores ”gelaterie artigianali”.

il-gelato

Si tambíen tú quieres hacer un curso de lengua italiana con nosotros, perdiendose por las calles de Florencia, gozando cada día de un nuevo gusto, observando y pensando delante de las vitrinas de heladerias como si se tratara de una decisión de la vida, olvidando lo años que tengas porque has entrado en un Disneyland de los sabores y colores, donde cada uno se siente como si fuera todavía un niño… te invito que leyas nuestra página oficial de internet en español y encuentres un curso que te interese: 

http://www.scuola-toscana.com/sp/ .

14237485_10153988319282875_65274439546463957_n.jpg

Entonces, en mi larga destancia en Florenia ( a saber, estoy en la Escuela Toscana para 3 meses) he podido visitar un montón de las heladerias italianas, tomando muy enserio mi hacer y como si fuera la persona que escribe las recensiones de TripAdviser evaluar las heladerías artesanales. Aquí hay 3 más buenas:

  1. Prima es la GELATERIA VENCCHI, que se encuentra muy vecino de la Plaza De la Signoria ( Piazza del Mercato Nuovo 6/7 – 50123 Firenze) y en la estación principal de trenes ( Santa Maria Novella, Stazione, Piazza della Stazione, 1). Incluso los precios son más barratos que en las demás heladerias en Firenze y cuando consumes 10 bolas, una obtienes grátis. Según yo, vale la pena saborear incluso los crepes, …a mi de veradad se me empeñaron los ojos, cuandó los comía. Su degustación era mi momento culmen de mi itinerario culinarico de Florencia. 

14262896_283230258729971_83740262_n   14032808_1785623338349048_617764049_n

13687181_1717920151802983_1125056362_n.jpg     13745234_268692470170590_392447833_n1

Lana2.jpg

2. GELATERIA LA CARRAIA 

La segunda ”gelateria” que vale la pena visitar es LA CARRAIA; Esta heladeria ha tomado el nombre del famoso puente, el PUENTE DE LA CARRAIA, que es el segundo más antiguo y más famoso después de Puente Viejo. Gelateria la Carraia se encuentra en frente de nuestra escuela linguística, en la Via de’Benci, 24/r , así que nuestros estudiantes tienen en la pausa un buonísimo postre. También está ubicada en frente del Puente de la Carraia, así que saboreando un helado puedes gozar de una vista de las dos puentes más bellos de Firenze (Puente Viejo y el Puente de la Carraia. La dirección es Piazza N.Sauro, 25/r.

11374565_415543235299992_28866424_n.jpg

 13724562_248085928923568_733029068_n14240542_1251625791536552_446748255_n.jpg

Rezultat iskanja slik za PONTE CARRAIA Y GELATERIA CARRAIA

3. LA GELATERIA GROM

La Gelateria GROM; La Gelateria Grom ha nacido en la ciudad de Torino en el año 2003 y hasta hoy se ha difundido en muchísimas metropolas en el mundo, como por ej. Dubai, Giacarta, Hollywood, Malibu, New York, Osaka, Parig – hay alrededor de 70 en actualidad. Este helado se caracteriza por su gran calidad, porque lo producen sin aromas artificiales y con la utilización mínima de los aditivos químicos de los sabores. No utilizan las grasas y los aceites vegetales, los huevos de gallina deben ser empolladas en la tierra….En Florencia la puedes encontrar en la Plaza del Duomo- Via del Campanile, 2. La preciosa vista de la Catedral Santa Maria del Fiore es asegurada!

13694795_1754573548118494_493460260_n.jpg

Un dulce saludo de Escuela Toscana,

NIKA SIRK RIGLER

APRENDI PEDIR ”UN GELATO” EN FLORENCIA CON LA ESCUELA TOSCANA

            Bernardo Buontalenti – AL ARTISTA QUE HA DADO A LOS FIORENTINOS EL HELADO

Hoy vamos a hablar sobre un tema más relajado, más infantil, … más estival, más fresco, más dulce… más cremoso; sobre el helado! Es tiempo de aprender un par de palabras y expresiones que necesitas para poder sobrevivir y disfrutar el primer día cuando llegues a Florencia – gozar de un helado italiano! He dicho también sobrevivir ya que en los meses estivales extremamente calurosos a veces es lo único lo que nuestros estudiantes y profesores tienen ganas de consumir! 🙂

14224732_10153991379282875_1380451938726910836_n

Estudiantes de ESCUELA TOSCANA en el Festival de Helado en Placa de Miguel Ángel en Septiembre

Los estudiantes y profesores después de actividades extraescolares de la tarde o la noche solemos ir juntos en reconocidas heladeriás, haciendo una enooorme cola, para gozar juntos de un ”gelato tipico italiano‘. Si tambíen tú quieres venir con nosotros, te invito que visites nuestra página oficial de la ESCUELA TOSCANA, que está traducida también en español!

http://www.scuola-toscana.com/sp/

14237485_10153988319282875_65274439546463957_n.jpg

Estudiantes de ESCUELA TOSCANA gozando de helados 🙂

gelato-3

Estudiantes de ESCUELA TOSCANA comiendo helados 🙂

Pero como yo no puedo dejar de ser mi y dejar fuera mi tema preferido – las Bellas Artes -te voy a explicar primero un poquíto de historia de este mundialmente conocido postre veraniego, que es amado de las personas de todas las edades. Pues, entrando en la materia, es bien sabido que el orígen del helado proviene de China hace 4000 años pero para que Florencia descubiera y conociera este dulce debiera esperar también por lo que concierne el helado el Siglo XVI.,el Siglo del Renacimiento y sobre todo agradecerse a Bernardo Buontalenti!

Bernardo Buontalenti, hombre de multiforme ingenio, era un artista de miles de cualidades. Entre sus grandes méritos, la ciudad de Florencia lo recuerda como un inventor del helado fiorentino por antonomasia, por excelencia, ya que fue precisamente él quién leyendo las antiguas recetas – recetas auténticas de helado que había traído Marco Polo desde Medio Oriente (China, etc.)- rehizo, reinventó, … revivió, reprodujó… o mejor dicho -de acuerdo con las tendencias culturales y artísticas del tiempo -renació las recetas del helado y los presentó por primera vez a los fiorentinos. Es más, es considerado el inventor del helado moderno, tal como lo conocemos en actualidad y comemos hoy en día en Europa esto es, del helado mantecoso. Los fiorentinos entonces incluso hoy en día lo recuerdan y lo conocen como un hombre que inventó el Helado en Florencia.

Gelateria.jpg

Sin embargo, Buontalenti fue mucho más que solo un cocinero y pastelero – Bernardo Buontalenti era un hombre que poseía muchos dones y talentos; un alumno de Giorgio Vasari diventó el reconocido escultor, pintor, ingegnero militar, esceneográfico teatral y sobre todo arquitecto (a saber, completó la proyección de la Galleria de los Ufficios y un chalé de los Medici llamdo el Forte Belvedere) de Florencia renacimental.

Gelato.jpg

El gran duque de Toscana – Cosimo I de’Medici encargó a Buontalenti de preparar excelentes banquetes para huéspedes importantes, provenientes de Italia o de extranjero, poque tenía incluso esta pasión por la cocina. En estos banquetes tenía la oportunidad de ofrecer los postres helados, en los que creativamente jugaba con los ingredientes – la leche, la miel, vino, yema. El invento de su helado se debe precisamente a una visita oficial del reino de España a corte fiorentino –  a esta ocasión, en el año 1565 debiera organizar ”unas fiestas especiales que pudieran realmente sorprender el Rey de España ”.

Ponte Vecchio Gelato.jpg

Al apellido del inventor del helado se le ha dado un sabor de helado: el helado Buonatelenti o la crema fiorentina, hecha a base de crema de huevo y crema batida. Gracias a Caterina de’Medici que se había casado con el rey de Francia, el exitoso helado se difundió por media Europa (Francia, Austria, Eslovenia…).

                                                             DULCE DICCIONARIO:

Bueno, entonces vamos a aprender algunas palabras básicas para poder pedir ”un gelato” en Italia:

Heladería                           Gelateria                                      

una Copa de Helado           una Coppa di Gelato 

Artesanal                          –  Artigianale                                  

el Cucurucho,  el Cono      –  il Cono                      

Helado Artesanal                 – Gelato Artigianale  (significa con los ingredientes naturales, Made in Italy,que son de buonísima calidad)              

la galleta                              – il Bisccotto   

la Nata                                  – la Pana                                          

el sorbetto                             – il Sorbetto

los sabores de fruta                                               il gusto alla frutta  

Cucharille colorade de plástico                            – i Cucchiaini colorati in plastica

un Cono pequeño/medio/grande de helado          – un Cono piccolo/medio/grande di gelato  

una Tarrina pequeña/ media/grande de helado     –  una Copetta piccola/ media/ grande di Gelato    

   

Cómo puedes ver, las expresiones en italiano son muyy parecidas a vuestro vocabulario español así que aprenderías y progresarías de una manera muy rápida y facil! Así que ánimo, decidi aprender una lingua más, la lingua italiana en el mejor ámbito posible, en Florencia! 

GELATERIA.jpg

Sin embargo, si quieres tomar un helado en las mejores heladerias artesanales de Florencia, vecino de Puente Viejo, Duomo o Piazza della Signoria, en grupo o en compañia de otros estudiantes, provenientes de todo le mundo, después de haber hecho una pequeña excursión por la ciudad, organizada de nuestra escuela linguística te invito que te matriculas en uno de los nuestros cursos! Juntos vamos a explorar los gustosos cremosos que solo existen en Italia, contar las calorias consumidas, pelearse por cuál es la mejor heladería en la ciudad (cada uno tiene su preferida) y elegir el mejor sabor, aprendiendo así un montón de nuevas y útiles palabras – la fruta, ingredientes, colores, …   🙂 

il-gelato

En la próxima publicación voy a enumerar los ricos sabores de los helados que existen en las vitrinas de las heladerias, bares y restaurantes en Florencia y aconsejarte cuáles son la mejores heladerias artesanales en Florencia!

                                                                                    Te envío un dulce saludo de Florencia, 

                                                                                  NIKA SIRK RIGLER, ESCUELA TOSCANA

MEDIČEJSKI VRT BOBOLI: ZELENO SRCE MESTA FIRENZ (Šola Toskana)

 

                                                    MEDIČEJSKI VRTOVI BOBOLI

                           ”Nothing is more the child of Art than a Garden.” (Sir Walter Scott)

Rezultat iskanja slik za giovanna d austria boboli

Ogled Vrtov Boboli s ŠOLO TOSKANA

Kot obljubljeno, sledi še nadaljevanje oz. drugi del članka o medičejskih vrtovih v Firenzah, ki se v italijanščini imenujejo  ”Giardino di Boboli” in ki se nahajajo za Medičejsko palačo imenovano il Palazzo Pitti, ki je služila kot novo domovanje, bivališče mogočne družine Mediči. Če te zanima prebrati najprej prvi, uvodni del prispevka o Medičejskih vrtovih Boboli, si lahko ogledaš prispevek na naslednji povezavi:

https://www.facebook.com/nikica.sirkrigler/posts/10209601186613945?notif_t=like&notif_id=1473070941131069

Boboli_Garden2.jpg

Študentke ŠOLE TOSKANA 🙂

Kot sem že zapisala sem sem to nedeljo pripeljala študentke jezikovne šole – ŠOLE TOSKANA, ki pri nas v Firenzah obiskujejo tečaj italijanskega jezika in kulture. Podrobno ponudbo tečajev italijanskega jezika, ki jih naša lingvistična šola ponuja, si sicer lahko ogledaš na naslednji spletni strani: http://www.scuola-toscana.com/:

lahko pa nas všečkaš tudi na  naši Facebook strani:  https://www.facebook.com/scuolatoscanafirenze/?fref=ts 

Čudovita izkušnja nam še kako stoletje nazaj ne bi bila dostopna, saj so imeli vse do druge polovice 17. stoletja pravico do vstopa v vrtove Boboli samo Medičejci. Šele ko je Medičejce nasledila družina Lorena, ki se je tudi naselila v Palači Pitti, je park postal dostopen tudi za javnost. 

BOBOLI9

Študentke ŠOLE TOSKANA

Medičejski vrt Boboli je veliko več kot zgolj čudovit park  – pravzaprav je pravi muzej pod milim nebom, ravno tako kot osrednji fiorentinski trg, Piazza della Signoria. Ja, Firence se ponašajo z velikim številom muzejev na prostem, in eden izmed najveličastnejših je zagotovo ta zeleni dragulj, v katerem se tesno prepletata Umetnost in Narava  izoblikovan zopet izpod rok-Medičejcev. Če znamo prisluhniti veličastnim, gigantskim kiparskim skulpturam vidimo, da nam znajo povedati marsikatero zgodbo o tej dinastiji, ki je za seboj pustila za vselej neizbrisan pečat.

5.jpg

… ŠOLA TOSKANA v Vrtu Boboli

Giardino Boboli je eden izmed največjih, najbolj prostranih, elegantnih vrtov primerkov italijanskega vrta na svetu. Renesansa, ki se je rodila prav v mestu Firenze, ni zaobjela samo vseh klasičnih umetnosti (slikarstva, kiparstva, arhitekture, itd. ), temveč sta se preporod antičnega duha in usmerjenost v tostranstvo odrazila celo v hortikulturi – umetnosti urejanja vrrtov.

giardino-boboli.jpg

… ena izmed obšolskih aktivnosti  ŠOLE TOSKANA je tudi obisk Vrta Boboli …

                                 

                              EGIPČAN iz 15. stoletja pr.Kr. V GRŠKO- RENESANČNEM ANFITEATRU….

Ko iz Palače Pitti vstopimo v Giardino di Boboli, nas takoj ob vhodu pričaka pravi gršk-renesančni anfiteater, delo arhitekta Tribolija, ki je prva zanimiva točka, ki nas pričaka ob vhodu iz Palače Pitti. Po njegovi smrti je delo nadaljeval arhitekt Bartolomeo Ammanti, ki je tudi arhitekt Neptunovega vodnjaka, ki se nahaja na glavnem fiorentinskem trgu ”Piazza della Signoria” (katerega sem že podrobno predstavila v enem izmed prejšnjih prispevkov).

Rezultat iskanja slik za giovanna d austria boboli statua

…razgled na Vrt Boboli iz Palače Pitti..in egipčanski obelisk na sredini anfiteatra

Prav na sredini anfiteatra se nahaja egipčanski obelisk, ki ga je davnega leta 1788 nadvojvoda Pietro Leopoldo di Lorena naročil preseliti iz Medičejske vile, ki se nahaja v Rimu, v Firenze! Še veliko časa za tem je ohranjal svoj renome, saj je bil edini egipčanski obelisk v Toskani in je bil povrh vsega eden izmed najstarejših spomenikov v tej sicer renesančni pokrajini.

Egipčanski obelisk je namreč še iz leta 1500 pred Kristusom!  Naj pripomim, da obeliski izvirajo iz Egipta, od koder so jih 13 prenesli v Rim. Skoraj vsi stojijo pred cerkvami, med drugim pred Petrovo katedralo in pred Lateransko palačo, takratno stanovanje papežev. Pozneje so jih vplivni možje (Napoleon, itd.) poslali na različne konce sveta – Pariz, London, New York, … in seveda med njimi niso smeli manjkati niti – kdo pa drug kot Medičejci! 🙂

Boboli7

Grško-renesančni anfiteater ima obliko konjske podkve in je bil zgrajen v vzpetini, iz katere so nekoč izkopavali kamen imenovan ”pietra forte’‘, ki je služil za gradbeni material Palače Pitti. Tukaj so si Medičejci krajšali čas in se zabavali ob gledanju gledaliških iger in dramskih uprizoritev.

BoboliLana2

Konico anfiteatra, zgornji predel prvega dela vrta, krasi prav poseben mitološki prebivalec – Neptun, bog morja, ki skupaj z ostalimi morskimi figurami – naiadami, tritoni, tvori Neptunovo Fontano, ki je še eno prečudovito kiparsko delo Giambologne. 

bobolo-garden

Giambologna – Neptunov Vodnjak – la Forchetta

Neptuna je Giambologna upodobil na skalnem grebenu v trenutku, ko usmerja 3-zobno bodalo, da bi z njo ujel ribo. Zaradi nenavadne oblike bodala, ki spominja na vilico, so tudi njemu Fiorentinci nadeli poseben vzdevek ”Forchetta” ali ”Vilica” v prevodu (ne gre pozabiti, da so prečudovito Neptunovo fontano na Piazzi della Signoria prebivalci Firenz despektivno poimenovali ”Biancone’‘, zaradi ogromne količine belega marmorja, ki ga je Ammanati pri tem porabil).

Boboli1.jpg

                                       ”Sisters are Different Flowers from the Same Garden.”

 

giovannta.jpg

Giovanna d’Austria

 

Na vrhu vrta nas pričaka še ena prelepa ženska skulptura – gre za upodobitev soproge Francesca I dei Mediči (sina Cosima I di Medici in Eleonore di Toledo) imenovane Giovanna d’Austria. 

Kip iz belega marmorja in pozlačenega brona je leta 1608 izklesal Giambologna v spomin na nekdanjo nadvojvodino (granduchessa), ki je svoje življenje nesrečno končala ko je noseča padla po stopnicah v tem svojem domovanju pri samo 32 letih (kip naj bi sprva stal na fiorentiskem trgu San Marco). Še danes obstajajo namigovanja o tem, da naj bi jo po stopnicah  porinil njen soprog, Francesco I di Medici, s katerim sta imela samo 4 otroke, ki je po njeni smrti lahko končno sklenil poroko iz ljubezni (in ne iz političnih razlogov kot z vojvodino iz Avstrije)  s svojo dolgoletno ljubico – Bianca Capelli  iz Venecije. 

               

                         POMARANČEVCI , LIMONOVCI in MANDARINOVCI ZA DEKORACIJO…

Toskana v poletnih mesecih trpi zaradi soparne vročine, vendar tudi zime niso nič manj neprijazne in utrujajoče, saj ima tipično kontinentalno podnebje. Zato je še toliko bolj zanimivo samo dejstvo, da so bili Medičejci prvi v Toskani, ki so kot veliki ljubiutelji agrumov, le-te  v svojih vrtovih nasadili in gojili izključno kot sredstvo ornamentike. 

Giardino-di-boboli-Giardino-dellIris-138.jpg

Rezultat iskanja slik za lemon tree, mandarin tree, orange tree

Takšno okrasno rastlinje je bilo daleč najbolj eksotično, saj agrumi zaradi  omenjenih ostrih in mrzlih zim v Toskani nič kaj radi ne uspevajo. Da bi limonovce obvarovali pred neprijaznimi zimami, so jim zagotovili primerno zimsko zatočišče v pokritih stavbah, ki nosijo tudi ustrezno, posebno ime – ‘‘limonaie’‘.  Agrumi, ki krasijo Medičejske vrtove, še danes predstavljajo in veljajo za najpomembnejšo zbirko agrumov v Evropi. 

Rezultat iskanja slik za agrumi in boboli

”la limonaia” nel Giardino di Boboli

Rezultat iskanja slik za lemon tree, mandarin tree, orange tree in boboli

Vhod v Giardino di Boboli je iz Palače Pitti, ki se nahaja na istoimenskem trgu – Piazza de’ Pitti; tukaj je mogoče kupiti tudi vstopnico za obisk zelenega srca Firenz: za otroke pod 15 letom starosti je vstop brezplačen (ravno tako kot prebivalci mesta Firenz) medtem ko je za odrasle vstopnica 10 eur. Park zapre vrata za svoje obiskovalce ob 20h, zadnji vstop je tako možen še eno uro pred zaprtjem.  

                                                                                  Lep podrav iz Giardina Boboli in iz Šole Toskana,

                                                                                                          Nika Sirk Rigler, Scuola Toscana

Boboli 9.jpg

..sestrica 🙂

14344978_10209733081391232_8273573450673652026_n.jpg

..Lana 🙂

NEDELJSKI POPOLDAN V MEDIČEJSKIH VRTOVIH BOBOLI S ŠOLO TOSKANA

                                                   MEDIČEJSKI VRTOVI BOBOLI – GIARDINO DI BOBOLI

Danes ti bom na kratko predstavila prekrasen park družine Mediči, katerega sem razkazala in podrobno predstavila tudi našim študentkam, ki obiskujejo tečaj italijanskega jezika na ŠOLI TOSKANA. Ker so/smo si nedeljsko popoldan želele preživeti po dooolgem času malce bolj umirjeno (beri brez ogledov muzejev, katedral, palač, izletov v sosednja toskanska mesteca, stran od učenja in nalog), sem se jih odločila odpeljati v Medičejske vrtove BOBOLI (naj pripomnim, da je moja prva ponudba bila vendarle prekrasen bazen delle Cascine v parku Le Pavoniere! 😀 ),  saj si le-te s šolo tekom tedna zaradi pomanjkanja časa žal ne uspemo ogledati. Palača Pitti nam vzame vendarle preveč časa, da bi se potem naši študentje želeli podati še na 3-urni sprehod po vrtovih…

Podrobno ponudbo tečajev italijanskega jezika jezikovne ŠOLE TOSKANA si lahko ogledaš na naslednji spletni strani: http://www.scuola-toscana.com/:

lahko pa nas všečkaš tudi na  naši facebook strani: 

https://www.facebook.com/scuolatoscanafirenze/?fref=ts

Boboli.jpg

Študentke jezikovne šole ”ŠOLA TOSKANA” v ”Giardino di Boboli”

14333046_10209733061070724_1538137122269531442_n-1

Neptunov Vodnjak v Giardino di Boboli

Poleg tega je park zaradi svoje ogromnosti primeren bolj za manjše, individualne-zaintersirane skupinice. Ker so vrtovi BOBOLI prav tako dih jemajoči in ker ti ob njihovem obisku ne nudijo nobenih koristnih informacij, spremljave, avdio-vodnikov, prav tako ni v knjigarnici nobenih primernih knjigic, ki bi jih lahko kupil, zato, da bi si lahko prebral kje se pravzaprav nahajaš, sem se odločila, da ti razkrijem nekaj dragocenih informacij in te morda prepričam, da jih nekoč obiščeš.  Seveda v spremljavi naše jezikovne šole, imenovane ŠOLA TOSKANA, kjer boš lahko zaradi vsakodnevne inspiracije, ki ti jo pričaramo na vsakem koraku,  ob učenju italijanskega jezika užival kot nikdaj prej!

c0d86fc7d356e5664e3209f8208f611a.jpg

Boboli6

Medičejski vrtovi, ki v italijanščini nosijo ime  ”Giardino di Boboli’ zaradi svoje veličastnosti predstavljajo najlepši vzročni primerek (italijanskega) renesančnega vrta na svetu. 

Ker so ravno Medičejci najbolj razvili umetnost urejanja vrtov in ker je Boboli resnično eden izmed najlepših evropskih parkov, si nedvomno zasluži svoj lasten prispevek in kratek opis v slovenščini.

Rezultat iskanja slik za Boboli garden

Giardino di Boboli je najpomembnejši zgodovinski, historični park v Firenzah in v Italiji, ki se razteza med dvema mogočnima Medičejskima prebivališčema; med Palazzo Pitti, ki je služilo kot novi dom družine Mediči ter utrjeno vilo imenovano Forte Belvedere

nika2.jpg

Medičejska Vila FORTE BELVEDERE, kjer ima trenutno svojo razstavo JAN FEBRE

vila-fatta.jpg

FORTE BELVEDERE

Vrt je bil izoblikovan po zgledu parka Versajskega dvorca – Park of the Château, ki je tudi sicer služil kot model vsem najpomembnejšim evropskim kraljevim dvorcem in palačam.

BOBOLI9

Njegova lepota pa ni očarala samo mene, študentk ŠOLE TOSKANA ter moje sestrice Lane (ki sem ji vrt razkazala seveda ob drugi priložnosti), saj vrt vsako leto navduši približno milijon obiskovalcev iz vsega sveta in je resnično za marsikoga najlepši kotiček mesta, ki označuje konec strogega centra Firenz.

Leta 2009 je UNESCO ”Vrtove Boboli”, ki se razteza na 45.000 kvadratnih metrih površine in predstavlja zelena pljuča Firenz, razglasil za del Kulturne dediščine.

Rezultat iskanja slik za Boboli garden

Preteči je moralo več kot 400 let,  da je park dobil takšno veličastno podobo, kot jo lahko občudujemo danes, saj so se vrtovi gradili vse od 15. – 19. stoletja. Vrt je tako kot glavni fiorentinski trg ”Piazza della Signoria” nekakšen muzej na prostem, saj se med smaragdnimi jezeri, fontanami, dolgimi drevoredi iz cipres, dišečimi rožami, cesticami iz proda, skrivajo skulpture iz belega marmorja, ki so še ena neizmerno  dragocena zbirka kiparskih umetnin družine Mediči. 

      uredi3.jpg

Že za čas njihovega bivanja so predstavljali nepredstavljivo bogato umetniško-kiparsko dediščino, saj je nemalo skulptur še iz časa rimske antike. Večino pa so jih seveda izklesali takratni umetniki v renesančnem slogu, ki je tudi sicer tipičen arhitkturni slog omenjenega parka in katerega značilnosti so najlepše vidni prav pri samem vhodu iz Palazze Pitti.

             Firenze giardino di Boboli - Valerio Cioli, o Cigoli o Giogoli (1529 circa – 29 dicembre 1599) - fontana dell'uomo che scarica il secchio in un tino #TuscanyAgriturismoGiratola:    debeli

Ime ”Giardino di Boboli” najverjetneje izhaja iz priimka družine Borgoli, ki je 5 stoletij nazaj živela na ozemlju na drugi strani reke Arno v bližini cerkvice Santa Felicità, koder se tudi pričenja četrt, ki nosi ime Oltrarno. V nadaljevanju, natančneje leta 1418 je posestvo dobil v roke Messerr Lucca Pitti; družina Pitti je bila v sovražnih in rivalskih odnosih z dominantimi Medičejci in je prva pričela z gradnjo palače gromozanskih dimenzij – Palačo Pitti, ki je še danes v svojem imenu ohranja priimek svojih prvotnih lastnikov.

roze2

Boboli3.jpg

Giambologna – Neptunov vodnjak

Šele renesančnega leta 1550 je Eleonora di Toledo, soproga Cosima I Medičejskega kupila Palačo Pitti z namenom, da bi se umaknila stran iz utrujajočega mestnega vrveža, strogega centra na podeželje, ki se je takrat pričenjalo in raztezalo na drugi strani reke Arno. Še danes se kot zanimivost omenja dejstvo, da je ELEONORA bila še bistveno bogatejša od svojega mogočnega moža – COSIMA I in si je zato omenjeno palačo lahko kupila kar sama!  Šele z novo lastnico, ki si je zaželela dihati svežega zraku, so pričeli z večanjem, lepšanjem in dekoracijo vrtov.  Travnate terase so služile za to, da so se po njih brezskrbno podili in skrivali njeni otroci (imela jih je namreč kar 11!) ter da so se dame lahko u miru sprehajale, se pogovarjale, brale, poleg tega pa so jih na vsakem koraku spremljali tudi dvorni muzikantje, ki so jim s svojo glasbo krajšali čas.

roze

Il Prato del Cavaliere  – ta predel vrta je oblikoval Michelangelo Buonarroti leta 1529. Danes je v njem muzej v katerem hranijo dragoceno posodje Medičejcev…

 

keramika.jpg

….mene je najbolj očaral ta keramični komplet

Če te zanima še kaj več o prekrasnih Medičejskih vrtovih te vabim, da si prebereš še nadaljevanje v mojem naslednjem postu, ki ga bom objavila jutri.

                                                                                         Pošiljam ti lepe pozdrave iz medičejskih FIRENZ,

                                                                                                         NIKA SIRK RIGLER, ŠOLA TOSKANA

Boboli 9.jpg

Boboli7.jpg

Avtorica članka, slik in tokrat tudi vodnica po Medičejskih vrtovih 🙂