KOLESARIMO PO RENESANČNEM OBZIDJU LUCCE

Srednjeveško mestece Lucca, ki jo imenujejo tudi ”Mestece stotih cerkva” ali v italijanščini ”La città di cento Chiese”, se nahaja le 80 km stran od Firenz in posledično od naše vsestransko aktivne jezikovne Šola Toskana, ki za svoje študente v popoldanskih urah ter med vikendi organizira številne ekskurzije z vodenimi ogledi po ostalih bližnjih toskanskih mestecih. Prikupno mesto Lucca smo se odločili spoznati malo drugače – s samega vrha obrambnega renesančnega mestnega obzidja. Da bi bilo še bolj zanimivo, smo se po njem podali s kolesi.Tiste študente jezikovne šole, ki jim, tako kot meni, primanjkjuje športanja v Firencah, sem po uradnem delu vodenega ogleda mesta povabila na bolj razgibano ekskurzijo. Sledili smo vzoru domačinov in se odpravili prekolesariti celotno mestno obzidje. V italijanščini bi se reklo ‘‘che abbiamo fatto una pedalata con le biciclete sopra le mura romana di Lucca”.

Obzidje je zaradi svoje umetniške lepote, arhitekturne spomeniške vrednosti ter predvsem zaradi zgodovinske pomembnosti postalo eden izmed najpomembnejših svetovno znanih spomenikov. Je tudi drugi največji primerek mestnih obzidij v Evropi, ki so bila zgrajena po načelih moderne gradnje utrdb in ki se je tudi v celoti ohranilo vse do danes.

Samo še Nikozija, prestolnica otoškega Cipra, ki se je s svojimi 4,5 kilometri zavihtela na sam svetovni vrh, za slabih 300 metrov prekaša dolžino obzidja iz Lucce, veličastnega primerka renesančne arhitekture, ki je leta 2013 praznoval že svojo 500 obletnico!

Lucca je edino mestece v vsej Toskani, ki mu je uspelo ostati neodvisnobilo je edino, ki ga veličastni Cosimo I dei Medici ni uspel osvojiti in vključiti v svoj imperij pod toskanskim soncem, s čimer se še danes posebej rado ponaša. Pred največjim predstavnikom Medičejcev so se prebivalci uspeli obvarovati zgolj in samo zaradi obrambnega zidu, kar jenedvomno zgodovinski dosežek, ki ni uspel nobenemu sosednjemu mestu, pa sta med njimi tudi Siena in PisaIn le v Lucci ni najti simbolov in drugih sledi, pečatov ene izmed najpomembnejših družin vseh časov – družine Mediči.

Obzidje, ki obkroža in še danes pred zunanjim svetom varuje prebivalce,je dolgo približno 4,2 km in se dviga 12 metrov visoko. Vije se mimo srednjeveških stolpov, palač, streh restavracij, pod njim se razprostirajo velike zelenice, parki z visokimi vodometi, katerih vodne kapljice se vedno znova trudijo doseči njegov vrh.

 

 

Mestna renesančna utrdba pa se odlikuje še po eni značilnosti in unikatnosti – ko je v prvih desetletjih 18. stoletja obzidje odslužilo in ni bilo namenjeno le v obrambne namene, so oblasti na njegovem vrhu uredile najprej avtomobilske, kasneje pa pešpoti, saj so se vendarle zavedali, da se prebivalci vozijo z avtomobili in kočijami po enem izmed najpomembnejših spomenikov evropske kulturne dediščine.

Danes je na njegovem vrhu zrasel urbani park, kjer bogate krošnje raznoraznih dreves zagotavljajo dovolj sence, z njo pa tudi prijeten kraj počitek in še posebej za raznolike rekreacijske dejavnosti. Res je lepo opazovati, kako je življenje zacvetelo visoko v zraku nad mestom!

Domačini, ki so na svojem svoj jutranjem trimčku,otroci, ki se lovijomed drevoredi,starejši, ki posedajo na klopcah in namesto iz oken in balkonov svojih stanovanj, spremljajo dogajanje v mestu z renesančnega balkona s priviligiranim razgledom.

Med daleč najbolj atraktivne dejavnosti pa sodi kolesarjenje po obzidju, kar je načeloma privilegij domačinov, saj si turisti navadno ne vzamejo dovolj časa, da bi se izmuznili iz množice in turističnega živžava.

Tudi študentje Šole Toskana smo se odločili najeti kolesa (sposojevalnice koles so res na vsakem koraku, cena za eno uro je zgolj 3 eur ) in se zapeljati med drevoredi topolov, lip, kostanjev ter si z vrha ogledati 2000 let staro mestno središče, ki se je razvilo znotraj obzidja.

 

Medtem ko so nekateri študentje predlog za izlet s kolesi vzeli dokaj športno in hitro odbrzeli naprej, smo ostali lahko opazovali opečnato rdeče strehe hiš, ozke ulice in predvsem dolge vrste turistov, ki so čakale, da se povzpnejo do vrha znamenitega stolpa imenovanega la Torre Guinigi, ki je poleg la Torre delle Ore edini ohranjen srednjeveški stolp. Ohranil se je zato, ker je na njegovem vrhu ura mestu oodštevala ure.

V srednjem veku je imela Lucca okrog 250 stolpov, ki so bili v takratnem času simbol prestiža in moči pomembnih in bogatih družin, saj so med seboj tekmovale tudi v tem, katera bo imela višje sezidan stolp (in posledično večji sloves). V preteklosti so jo zato imenovali ”Mesto Stolpov”.

 

Vsi srednjeveški stolpi, ki so bili privatna last premožnih družin, so bili v kasnejših stoletjih porušeni, z izjemo že omenjenega stolpa, imenovanega ”La Torre Guinigi’‘ (XIV. stoletje) ki je poleg renesančnega mestnega obzidja danes najpomembnejši simbol mesta Lucce. Njegovi lastniki, družina Guinigi, so bili edini, ki so uspeli zgolj za kratek čas prevzeti oblast nad mestom Lucca in kot simbol svoje moči so si dali zgraditi 45 visok stolp. Da pa bi bil njegov vrh še nekoliko višji, je Guinigi ukazal nasaditi 7 dreves, vrt, ki še danes lebdi visoko v zraku nad mestom in omogoča prekrasen panoramski pogled nad opečnatimi strehami hiš.

Če se želiš tudi ti z nami okrepčati in poizkusiti tipično jed mesta Lucce – ročno pripravljene torteline imenovane ”Tordelli lucchesi con ragù” v eni izmed ”Trattorij na osrednjem trgu imenovanem Piazza Anfiteatro”, se povzpeti po 230 ozkih stopnicah do vrha Torre Guinigi, prekolesariti z nami renesančno mestno obzidje, se sprehajati po poteh, občudovati marmorno spominsko grobnico Ilarie dl Carreto, ki počiva v glavni Katedrali San Martiro, …. ob vsem tem pa se še učiti italijanski jezik, potem te vabim, da obiščeeš spletno stran naše jezikovne šole Toskana http://www.scuola-toscana.it/.

 

 

Če se želiš tudi ti z nami okrepčati in poizkusiti tipično jed mesta Lucce – ročno pripravljene torteline imenovane ”Tordelli lucchesi con ragù” v eni izmed ”Trattorij na osrednjem trgu imenovanem Piazza Anfiteatro”, se povzpeti po 230 ozkih stopnicah do vrha Torre Guinigi, prekolesariti z nami renesančno mestno obzidje, se sprehajati po poteh, občudovati marmorno spominsko grobnico Ilarie dl Carreto, ki počiva v glavni Katedrali San Martiro, …. ob vsem tem pa se še učiti italijanski jezik, potem te vabim, da obiščeš spletno stran naše jezikovne šole – Šole Toskana ter se odločiš za vpis na tečaj pri naši šoli:

http://www.scuola-toscana.it/.

 

 

Tako kot izdaja že samo ime, ne nudi svojim študentom samo spoznavanja Firenz v vseh možnih vidikov, marveč te popelje tudi celotni toskanski pokrajnini, ob tem pa te spremljajo najboljši profesorji, ki se v popoldanskih urah in med koncem tedna spremenijo v tvoje osebne turistične vodiče po mestecih pod toskanskim soncem.

Nika Sirk Rigler, ŠOLA TOSKANA,

avtorica članka in slik